Arhiv za Marec, 2007

ORTO Bar

Danes je v ORTO Baru koncert Siddharte. Z dragim sva želela iti. Tako sva šla v sredo vprašat, če lahko kupiva karte, pa so rekli, da ne. Da jih začnejo prodajati danes ob 18.00. Tako sva se danes nekaj pred šesto znašla v vrsti pred Orto barom, kakih 50 ljudi je bilo pred nama. Ko so prvim dvajsetim prodali karte pa so objavili, da kart za danes več ni. Kam so šle (ker tistih dvajset ljudi vseh kart, pa tudi večine, ni moglo pokupiti), ne vem…

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

7 komentarjev 30.03.2007

Cigareti v kliničnem centru

Zadnjič sedimo v Okrepčevalnici klinika Štorklja v kliničnem centru in naenkrat opazim, da prodajajo cigarete. Ne prodajajo alkohola (s čimer se sicer strinjam), prodajajo pa cigarete. Kar je absurd glede na to, da v pravilih, ki so na strani kliničnega centra (http://www2.kclj.si/knjizica_2005.pdf ), jasno piše, da kajenje v bolnišnici ni dovoljeno, pa tudi, da je prinašanje alkoholnih pijač, cigaret in drugih opojnih snovi bolniku ni dovoljeno. In zdaj mi naj nekdo pojasni, zakaj bolniku sorodniki ne smejo prinesti cigaret, lokal v prostorih kliničnega centra pa jih lahko prodaja in torej lahko bolnik cigarete tam mirno kupi. In to v ustanovi, kjer si prizadevajo za človekovo zdravje. Ne predstavljam si, kako bolniku zdravnik v KC prepoveduje in odsvetuje kajenje, potem pa lahko cigarete v tej isti ustanovi kupi…

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

46 komentarjev 24.03.2007

10 božjih zapovedi Alojza Ihana

Knjiga kot celota me ni pretirano očarala, sem pa v njej našla nekaj zanimivih misli:

  • Darwin je skratka pokazal, da je bil Bog šesti dan popoldne, ko je ustvarjal človeka, že precej utrujen, zato je na hitro prilagodil neke že ustvarjene živalske modele in jim brez pretiranega razmisleka vdahnil dušo.

  • Najočitnejši simptom značajske lenobe je brezmočna obsedenost s samim seboj, s svojimi problemi, interesi in posledična brezbrižnost do drugih.

  • Deloholizem je neka vrsta lenobe – lenobe za večino potreb in pozornosti, ki jih ima deloholik in njegova okolica, zlasti najbližji.

  • Ker je eden glavnih razlogov moškega brezumja tičal v erotični obsedenosti zaradi te ali one ženske, je bilo logično, da hudič svoje zle namene uresničuje predvsem preko žensk. Tako so teologi kmalu spravili skupaj hudiča in ženske in iz tega so nastale čarovnice.

  • Svoje probleme je mnogo bolj produktivno identificirati in jih reševati pri samem sebi, kot pa jih strahopetno projecirati v druge in se potem zamerljivo in sovražno znašati nad njimi.

  • Igralci TV limonad morajo biti dovolj bledi in šablonizirani, kajti s pristnejšo igro bi se iz lupin spremenili v osebnosti, s tem pa bi otežili gledalcem lastno projeciranje vanja.

  • Marsikaj, kar se zdi napuh, je lahko nenadejano odkritje. In nasprotno. Vmes ostajata strah in upanje. Le to je zanesljivo človeško.

    • Share/Bookmark
    • Share/Bookmark

    4 komentarjev 22.03.2007

    Spomini ujeti v meglene podobe

    Neki spomini ujeti v meglene podobe. Spomini na toplino in varnost. Na pravljice za lahko noč. Pravljice s srečnimi konci. Spomini na topel kakav in ljudi, ki so me pred spanjem pokrili. V vtičnici drobna lučka z račkom, da me ni strah.

    Ti spomini pogreznjeni vase, zamegljeni in izgubljeni v času.

    Potem pa ti. Včasih mi bereš pravljice. Ležim v tvojem naročju in božaš mi lase. Vroča čokolada se ohladi, a tega ne opaziva. Zaspiva v objemu, a zjutraj se zbudiva sama.

    po-075.JPG

    • Share/Bookmark
    • Share/Bookmark

    2 komentarjev 17.03.2007

    Obleka naredi človeka

    Pred nekej leti sem preverjala, kaj se zgodi, če dijake vprašamo, kakšno zaporno kazen bi pripisali dekletu na sliki za umor. Ena skupina je imela na sliki seksi oblečeno dekle (a v mejah dobrega okusa), druga dokaj neatraktivno oblečeno dekle. In tisti, ki so dobili seksi oblečeno dekle, bi ji prisodili nižjo zaporno kazen, kot tisti, ki so dobili neatraktivno oblečeno dekle. Statistično pomembno nižjo kazen ;) . Res je bil vzorec majhen in nereprezentativen, a podobno so pokazale mnoge bolje izvedene raziskave.

    Tako so Dion, Berscheid in Walster (1972) ugotovili, da bolj privlačnim posameznikom pripisujemo bolj socialno zaželene lastnosti kot manj privlačnim, lepši ljudje naj bi tudi boljše živeli (bili bolj bogati, srečni in uspešni) in imeli bolj ugledne poklice. Imeli naj bi bolj zanimive zmenke, bili naj bi bolj skrbni in imeli naj bi boljše osebnoste lastnosti. Privlačni posamezniki so videni kot bolj socialno kompetentni in priljubljeni, a tudi kot bolj nečimrni in manj skromni (Eagly, Ashmore, Makhijani in Longo, 1991). Po drugi strani so neprivlačni posamezniki videni kot bolj socialno deviantni, duševno moteni in nagnjeni k vedenjskim motnjam (Dickley-Bryant, Lautenschlager, Mendoza in Abrahams, 1986).

    Cliford in Walster (1973) pa sta ugotovila, da celo pričakovanja učiteljev glede akademskih dosežkov učencev pozitivno korelirajo z njihovim videzom. Stereotipi pa se iz mišljenja prenašajo tudi na dejanja. Privlačni kandidati se zdijo bolje usposobljeni za delovno mesto in dobijo višjo začetno plačo (Cash, Gillen in Burns, 1977, Dipboye et al., 1975, Dipboye, Arvey in Terpstra, 1977, Jackson, 1983; v Dickley-Bryant, Lautenschlager, Mendoza in Abrahams, 1986).

    Za konec pa še nekaj malega o tem, kaj lahko bralci razberejo iz vaše spletne strani (in verjetno tudi bloga). Ob ogledu spletne strani večina posameznikov precej natančno (v skladu z realno podobo te osebe) oceni njeno odprtost za različne izkušnje in nova doživetja, pa tudi njeno ekstravertnost oz. intravertnost ter koliko sodelovalna in prijazna je (Vazire in Gosling, 2004). Kaj naj k temu sploh dodam drugega kot: pazite, kaj sporočate z blogom ;) .

    Literatura:

    Clifford, M. M. in Walster, E. (1973). The effect of physical attractiveness on teacher expectations. Sociology of Education, 46, 248–258.

    Dickey-Bryant, L., Lautenschlager, G. J., Mendoza, J. L. in Abrahams, N. (1986). Facial Attractiveness and Its Relation to Occupational Success. Journal of Applied Psychology, 71(1), 16-19.

    Dion, K.,Berscheid, E. in Walster, E. (1972). What is beautiful is good. Journal of Personality and Social Psychology, 24(3), 285-290.

    Eagly, A. H., Ashmore, R. D., Makhijani, M. G. in Longo, L. C. (1991). What Is Beautiful Is Good, But…: A Meta-Analytic Review of Research on the physical Attractiveness Stereotype. Psychological Bulletin, 110(1), 109-128.

    Vazire, S. in Gosling, S. D. (2004). e-Perceptions: Personality Impressions Based on Personal Websites. Journal of Personality and Social Psychology, 87(1), 123-132.

    • Share/Bookmark
    • Share/Bookmark

    8 komentarjev 16.03.2007

    Pravljica o mavričnih ljudeh

    Končno objavljam še besedilo pesmi, ki je navdahnila naslov bloga.

    Šank rock: Pravljica o mavričnih ljudeh

    Pravljica o mavričnih ljudeh,
    čar teme, žalost mrtvih je greh,
    Pravljica za mavrične ljudi,
    nemi krik, kot odmev nemoči,
    v srcu poraz, v senci obraz preteklosti.

    Odprta kot knjiga njihova je pot,
    živi zid iz viharnih zablod.
    Umrle so sanje mavričnih ljudi,
    ognja žar pod pepelom še tli,
    mavrica spet ga rodi.

    Pravljica o mavričnih ljudeh,
    dih noči, v ogledalu posmeh,
    Pravljica za mavrične ljudi,
    kot spomin, ki počasi bledi,
    v srcu poraz, v senci obraz preteklosti.

    Odprta kot knjiga njihova je pot,
    živi zid iz viharnih zablod.
    Umrle so sanje mavričnih ljudi,
    ognja žar pod pepelom še tli,
    spet se rodi!

    Odprta kot knjiga njihova je pot,
    živi zid iz viharnih zablod.
    Umrle so sanje mavričnih ljudi,
    ognja žar pod pepelom še tli.

    • Share/Bookmark
    • Share/Bookmark

    4 komentarjev 15.03.2007

    Ko študentov ni na faks…

    Hvalabogu več kot polovico mojega urnika na faksu zavzemajo obvezne vaje in seminarji. Zakaj hvala bogu? Ker sicer ne vem, koliko bi na faksu sploh bila. Predavanja so namreč neobvezna in pogosto dolgočasna. Pa si poglejmo nekaj cvetk.

    V prvem letniku nam je profesor na predavanju (bilo nas je kakih 10, v letniku pa nas je sicer nekje 70) sam rekel, da on ve, da bi čas bolj koristno porabili, če bi se doma učili namesto, da smo na predavanjih. Sicer je bil eden tistih profesorjev, ki prinesejo sabo na predavanja prinesejo računalnik in projecirajo power point, pri čemer seveda berejo z monotonim glasom. Tako se nekaterim profesorjem dogaja, da na njihova predavanja hodi po pet študentov včasih tudi manj). In tudi, če so v predavalnici samo trije študentje, bo profesor še naprej bral iz prosojnic.

    Druga skrajnost so profesorji, ki vedno znova zaidejo. Tako nekako vedno znova odjadramo iz česakoli že na neučinkovitost socialnega skbstva v Sloveniji, enkrat smo prišli celo od pedofilije do tega, zakaj so ženske v črnih kuhinjah umirale. Te zgodbe so sicer zelo zanimive, a se žal ponavljajo, prav tako pa študent ne izve skoraj nič o temi, o kateri naj bi se govorilo na predavanju.

    Dogaja se tudi, da se učimo iz več kot dvajset let starih knjig (in to o temah, ki v zadnjih letih doživljajo hiter razvoj), da predavatelji nimajo pojma o temi, o kateri so pisali v knjigi in, ki jo nenazadnje predavajo že nekaj let zapored. Nekateri profesorji porabijo pet minut od trenutka, ko najavijo, da bodo nekaj povedali, po trenutka ko to povedo, vmes pa govorijo: ”Nikoli si ne bi mislili, da je tako, pa je res tako. Ampak res si nikoli ne bi mislili. Veste, če bi vas zdaj vprašal, ne bi nihče uganil,…”

    Tako študentje na takšnih predavanjih znajdemo le redko. A dvomim, da je krivda v nas. So namreč predavanja, kjer smo skoraj vsi. Kjer se predavanje konča in bi človek še kar sedel in poslušal. Ko potem vsem okoli sebe razlagaš o vtisih. So profesorji, ki fascinirajo in se potem resnično želiš naučiti čim več.

    Ironija je, da naša država oboje financira čisto enako. Da so vsi plačani dobro (a nekateri svoje delo slabo opravijo). Da si nekateri nekakovostni profesorji izborijo veliko ur predavanj in jih poslušaš po pet ur na teden. Ironija je tudi, da so mnenja študentov (ki jih podamo ob koncu letnika in kjer ocenimo vsakega profesorja) zgolj statistika, ki nikogar ne briga. Medtem, ko mora vsak učitelj v osnovni ali srednji šoli dati skozi prakso, na kateri se preveri njihova sposobnost učenja, na fakultetah (vsaj kolikor vem) tega ne preverja nihče. In še en ocvirek za konec: učitelji v SŠ in OŠ morajo pokazati tudi določeno poznavanje slovenskega jezika, medtem ko nekateri prof. dr. v svojih tekstih konstantno pišejo o glazbi.

    • Share/Bookmark
    • Share/Bookmark

    12 komentarjev 9.03.2007

    Kaj izzivam z izzivalnim oblačenjem?

    Pred nekaj leti sem se po precej neobljudeni poti vračala iz šole domov. Med hojo se mi je ves čas zdelo, da za sabo slišim neko nenavadno šumenje listja in, ko sem se končno obrnila, da pogledam, kaj je, sem zagledala starejšega moškega, s hlačami pri kolenih (gatami pa tudi). Že tako šokirano (saj nisem vedela, da v bližini mojega doma živi kak eksihibicionist), me ta moški vpraša, če bi mu ga pofafala. Vse kar sem naredila je to, da sem rekla ne, začela hitreje hoditi in si pripravila mobitel, da bi lahko hitro koga poklicala, če bi naredil še kaj več. In upala, da on s hlačami sredi kolen ne more hoditi tako hitro kot jaz.

    Že med potjo sem o dogodku poročala enemu boljših prijateljev, nato pa še družini. Svojemu fantu, ki sicer običajno za vse moje travme izve takoj, sem povedala šele, ko sem se dovolj pomirila, da sem bila sposobna prenesti vprašanje: ”Kaj si pa imela oblečeno?” Vedela sem namreč, da bo to eno izmed njegovih prvih vprašanj. In res je bilo. A jaz sem bila brez visokih pet, v kavbojkah, čez pa sem imela plašč, ki niti slučajno ni bil oprijet. Nič vpadljivega ali izzivalnega. A tisto, kar me bega je, ali bi ta moški imel večjo pravico narediti kaj takšnega, če bi bila v mini krilu in visokih petkah.

    Ali imajo moški več pravice, da spolno nadlegujejo ženske, ki so oblečene seksi. Ali imajo potem tudi večjo pravico nadlegovati lepe kot manj lepe ženske (pustimo relativnost tega pojma za zdaj ob strani). Res je, da ženske z izzivalnim oblačenjem običajno želimo nekaj doseči, a v to kategorijo spolno nadlegovanje ne sodi. Če dam nase visoke pete in kratko krilo je to običajno zato, ker se želim zaradi sebe počutiti bolj urejeno, ker želim biti bolj urejena zaradi partnerja, ker želim očarati kakega čisto določenega fanta,… ali ker si želim občudovanja s strani moških.

    In če se že tako oblečem, sem pripravljana tolerirati žvižganje, hupanje in prijazne komentarje (kot zdiš se mi simpatična), nisem pa pripravljena prenašati moških, ki mi kažejo svoje genitalije (razen, če je to tudi v mojem interesu in sem interes izrecno pokazala), moških, ki se me brez mojega privoljenja dotikajo (četudi me samo objamejo preko rame) in tudi ne neznacev, ki me sprašujejo, če bi jim ga pofafala. To se mi pač ne zdi primerno. Res je, da z nošenjem kratkega krila ali globokega dekolteja to, kar pokažeš, postane na nek način javno. Ampak tudi dober avto na parkirišču vidimo vsi, pa ga ne vzamemo kar tako ali pretipamo ali vprašamo lastnika, če ga lahko malo vozimo. Ne, pogledamo ga, si ga morda zaželimo, ne mislimo pa, da imamo pravico do njega. Zakaj bi potem nekdo, ki vidi moje noge, imel avtomatsko pravico, da se jih dotakne?? Tudi lase kažem vsak dan, brez namena, da bi se jih neznanci dotikali (in ko je enkrat nek moški prišel za moj hrbet in začel bluziti o mojih lepih blontnih laskih ter se jih dotikati, sem se počutila nadlegovano). Zatorej kar se mene tiče: gleda lahko vsak, a naj pri tem tudi ostane.

    Za konec pa še zanimiva zgodbica, ki pove veliko o dvojnosti meril nekaterih moških. Zgodaj zjutraj sem se vračala domov. Sonce je že vzšlo in mesto se je nekako začelo prebujati. Šla sem mimo starejšega možaka, ki me je vprašal, če bi mu ga pofafala. Želela sem ga malo zabiti in sem mu odvrnila: ”Ne hvala, danes sem že seksala.” Gospod je sicer nehal govoriti meni, je pa začel nekaj pri sebi brundati o pokvarjeni mladini. Le kdo je zdaj pokvarjen?

    • Share/Bookmark
    • Share/Bookmark

    27 komentarjev 4.03.2007


     

    Marec 2007
    P T S Č P S N
    « Feb   Apr »
     1234
    567891011
    12131415161718
    19202122232425
    262728293031  

    Kategorije

    174

    Povezave

    Arhiv