Arhiv za Maj, 2007

Ko od drugih zahtevamo (pre)več…

Na druge usmerjen perfekcionizem ja osebnostna lastnost ponazorjena s stavkom v naslovu. Lahko bi vas vprašala tudi, ali od svojih prijateljev pričakujete, da bodo v vsem dobri, in kako pogosto se vam dogaja, da v delu drugih najdete napake. Mislite, da bi vam partner moral za rojstni dan podariti točno tisto, kar si želite?

Visoka pričakovanja, ki jih imate za svoje bližnje, so lahko zanje zelo stresna. Imajo občutek, da vam ne morejo ugoditi, da niso nikoli dovolj dobri. Za osebo z visoko izraženim perfekcionizmom usmerjenim na druge pa to pomeni pomanjkanju zaupanja, obtoževanje in sovražna čustva do drugih ljudi. Pogosto doživljajo frustracije v medosebnih odnosih (saj veste: Nikoli ne bom našla fanta, ki bi bil dovolj dober. ;) ), do drugih so lahko tudi arogantni, dominantni in maščevalni.

K drugim usmerjen perfekcionizem pa ima tudi pozitivne strani: sposobnost vodenja in motiviranja drugih. Ali z drugimi besedami: dobro je, da imate do svojih delavcev visoka pričakovanja (čeprav pretiravati ni treba), hkrati pa neprestano kritiziranje partnerjevih dosežkov in vedenja ne bo ravno vodilo k zakonski sreči.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

1 komentar 27.05.2007

Privid je edini paradiž

“Privid je edini paradiž, iz katerega ne moremo biti pregnani,” pravi Klikot v Grumovem Dogodku v mestu Gogi. Sama pa se sprašujem, koliko ljudi ima raje privid kot pa resnično zadovoljstvo. Koliko ljudi se raje skriva med omarami in ogledali in drugimi stvarmi, kot pa da bi se soočili sami s sabo? Koliko ljudi raje životari, kot da bi poskušalo živeti?

A nismo vsi vsaj kdaj pa kdaj kot prebivalci Goge? Ali ne čakomo vsi prepogosto samo na to, da se bo nekaj zgodilo, pa sami nič ne naredimo za to. Ali ne kukamo v življenja drugih ter sodimo tudi, ko mi sami nism0 nič boljši… In ali ne zbrišemo pogosto slabih stvari, namesto da bi se soočili z njimi??

Goga je vsekakor obvezno branje! Priporočam pa tudi ogled gledališke predstave.

“Objokane princeske, sklonjene glave zamišljenih princev.”

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 20.05.2007

Fromm: Umetnost ljubezni in življenja

Med branjem Fromma sem imela večino časa občutek, da je to to. Da je to točno tisto, kar sem vedno mislila, pa je to nekdo ubesedil. Sploh pri delu o ljubezni se mi je zdelo, da je Fromm bral moje misli. Kar je fascinantno, če upoštevamo, da je Fromm pisal knjigo 60 let nazaj ;) . A je večina stvari še vedno popolnoma aktualnih.

”Dva človeka se zaljubita, ko čutita, da sta našla najboljši objekt, ki ga lahko dobita na trgu, glede na meje lastnih menjalnih vrednosti”, pravi Fromm. Naša kultura je materialistična, temelji na želji po nakupovanju. Sodoben človek čuti srečo in zadovoljstvo, ko gleda izložbe in kupuje tisto, kar si lahko privošči. Podobno pa gleda tudi na ljudi. Privlačen moški ali ženska predstavlja nagrado, ki si jo želimo. Pri tem nam privlačnost pomeni nek skupek lastnosti, ki so v nekem času priljubljene in po katerih vlada povpraševanje na trgu osebnosti. Pri tem kdo nas privlači pa upoštevamo tudi lastne možnosti za zamenjavo.

Naslednja zmota ljudi o ljubezni je ta, da verjamemo, da se v ljubezni pravzaprav ne moremo nič naučiti. Da je ljubezen stvar objekta in ne problem sposobnosti. Da je preprosto ljubiti, težko pa je najti objekt, ki bi ga ljubili in ki bi nas ljubil. Prevladuje mnenje, da ni nič lažjega kot ljubiti. In vendarle ljubezen pogosto propade. Če bi šlo za kakšno drugo dejavnost, bi ob neuspehu želeli ugotoviti, kaj je vzrok neuspeha, in se poskušali naučiti, kaj lahko bolje naredimo. A pri ljubezni pogosto le poiščemo drugega partnerja, ne popravimo pa lastnih napak.

In potem še nekaj, kar je morebiti še posebej značilno za Slovence: ”Ljudje menijo, da v tolikšni meri, kolikor ljubijo sebe, ne ljubijo tudi drugih, in da je ljubezen do sebe isto kot sebičnost.” A Fromm nas opozori, da se v tem pogledu še kako motimo. In da če ne ljubimo sebe, tudi drugih ne moremo. Sposobnost biti sam je pogoj za to, da lahko ljubimo. In nenazadnje, da ljubezen zahteva stanje intenzivnosti, budnosti in vitalnosti, to pa je mogoče le ob plodni in dejavni usmerjenosti na številnih drugih področjih življenja. ”Če je nekdo sposoben ljubiti ustvarjalno, ljubi tudi sebe; če lahko ljubi samo druge, potem sploh ne more ljubiti.”

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

6 komentarjev 13.05.2007

Med družino in kariero

Ker se verjetno precej dekleta (in morda tudi fantov) sprašuje, kako deluje usklajevanje obojega na posameznika in okolico, naj vas potolažim, da očitno bolj pozitivno kot negativno.

Moški in ženske, ki se vključujejo v različne socialne vloge (torej služba, starševstvo, hobiji…), doživljajo manj fizičnih in psihičnih težav povezanih s stresom in poročajo o boljšem počutju kot posamezniki, ki se vključujejo v manj vlog (v Barnett in Hyde, 2001). Ob pojavu stresnih dogodkov zaposlene ženske redkeje razvijejo psihopatološko simptomatiko in povišan krvni pritisk kot nezaposlene ženske (v Baruch, Biener in Barnett, 1987). Hyde, DeLamater in Hewitt (1998) so ugotovili, da spolno življenje parov, kjer sta zaposlena oba partnerja ne trpi v primerjavi s tistimi, kjer je zaposlen samo en partner. Nekatere študije so pokazale tudi, da so zaposlene ženske manj depresivne kot nezaposlene ženske (v Barnett in Hyde, 2001).

Materina zaposlitev prav tako naj ne bi imela nobenih pomembnih vplivov na otrokov razvoj (Scarr, Phillips in McCartney, 1989). Upoštevati pa moramo, da materina zaposlitev, ne more imeti v vseh primerih enotnih posledic, saj mame delajo iz različnih razlogov in tudi začnejo delati, ko so otroci različno stari. Prav tako moramo upoštevati širši socialni kontekst (skupnost), ki lahko podpira ali zavrača multiple vloge ženske.

Raziskave so pokazale tudi, da moški, katerih žene so zaposlene, ne posvetijo več časa otrokom in hišnim opravilom kot moški, kjer žene ne delajo (v Scarr in dr., 1989). Zaposlene ženske pa zmanjšajo število ur, namenjenih za hišna opravila, ne pa število ur, ki ga posvetijo otrokom (v Scarr in dr., 1989). Čas, ki ga starši posvetijo otrokom, je tako enak v družinah, kjer je zaposlen samo en starš, kot v tistih, kjer sta zaposlena oba, spremeni se razporeditev časa, ki ga starši in otroki preživijo skupaj, tekom tedna. Zaposleni starši preživijo več časa z otroki med vikendom. Izkazalo se je tudi, da so rezultati IQ testov, socialni in emocionalni razvoj otrok z zaposlenimi materami enakovredni razvoju otrok nezaposlenih mater (v Scarr in dr., 1989).

Če koga o tej temi zanima kaj več, si lahko prebere v Paniki z osrednjo temo Prehod v odraslost (malo reklame mora biti ;) , prilagam pa tudi seznam uporabljenih člankov:

Barnett, R. C. in Hyde, J. S. (2001). Women, Men, Work, and Family: An Expansionist Theory. American Psychologist, 56(10), 781 – 796.

Baruch, G. K., Biener, L. in Barnett, R. C. (1987). Women and Gender in Research on Work and Family Stress. American Psychologist, 42(2), 130-136.

Hyde, J. H., DeLamater, J. D. in Hewitt, E. C. (1998). Sexuality and the Dual-Earner Couple: Multiple Roles and Sexual Functioninig. Journal of Family Psychology, 12(3), 354-368.

Scarr, S., Phillips, D. in McCartney, K. (1989). Working Mothers and Their Families. American Psychologist, 44(11), 1402 – 409.

Slikica pa je s spletne strani: www.aacu.org/ocww/volume33_2/index.cfm

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

1 komentar 3.05.2007

Koši v Europarku

Ker sem zadnjič pohvalila koše na beneškem letališču, naj tokrat pohvalim še koše v prenovljenem Europarku. So prvi takšni, ki sem jih opazila v Sloveniji.

kos2.jpg

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

2 komentarjev 1.05.2007


 

Maj 2007
P T S Č P S N
« Apr   Jun »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv