Arhiv za Oktober, 2007

Posledice odvisnosti od alkohola na delovnem mestu

Delavci zasvojeni z alkoholom so nezanesljivi, površni, prepirljivi in lažnivi, kar pomembno vpliva na njihov položaj v delovni skupini in na počutje njihovih tovarišev. Zaradi občasne vinjenosti in slabega počutja, posebno ko preživlja mačka, tak delavec slabše dela. Tudi povsem trezen je tak delavec na delu običajno manj učinkovit, saj je telesno izčrpan in bolan. Ko pride zaradi napredovanja bolezni do več dni trajajočega popivanja, začne bolnik izostajati z dela. S tem prihaja do motenj v delovnem procesu, prav tako pa bolnik vnaša napetost in nezadovoljstvo v svojo delovno skupino. Prav tako je zmanjšana delovna sposobnost alkoholika, saj alkohol že pri koncentraciji 0,5 promila v krvi zmanjša mišično moč za približno 16%. (Može, 2002)

alkohol

Kar 40% smrtnih nesreč in 47% poškodb na delovnem mestu je posledica vinjenosti. 60% težav na delovnem mestu (slabša delovna sposobnost in natančnost) je povezanih z zlorabo alkohola, predvsem pitjem v nočnih izmenah in med malicami. Posamezniki, ki jim pitje že škodi ali pa so odvisni od alkoholnih pijač zaslužijo 1,5 do 18,7% manj od svojih kolegov. Izostajanje pri teh ljudeh je 3,8-8,3-krat večje od povprečja oz. 16-krat večje od tistih, ki alkohola ne zlorabljajo oz. od njega niso odvisni. V bolniški stalež se zatekajo trikrat pogosteje od ljudi, ki nimajo težav , povezanih z uživanjem alkoholnih pijač. Leta 1996 je bilo skupaj porabljenih skoraj 80000 bolniških dni na račun zlorabe alkohola, kar je stalo državo 700 milijonov tolarjev. Če temu prištejemo še stroške hospitalizacije, ki zanašajo preko 980 milijonov tolarjev, dobimo izgubo 1,7 milijarde tolarjev (7 milijomov evrov) letno. (Židanik in Čebašek – Travnik, 2003)

 

Slika s http://www.conacedrogas.cl/inicio/todo_fichas.php?id_ficha=24.

Knjigi:

Može, A. (2002). Odvisnost od alkohola: razvoj in zdravljenje. Idrija: Bogataj.

Židanik, M. in Čebašek – Travnik, Z. (2003). Sindrom odvisnosti od alkohola: priročnik za strokovnjake, ki se ukvarjajo z osebami z odvisnostjo, in vse druge bralce, ki jih zanimajo posledice škodljivega uživanja alkohola. Maribor: Dispanzer za zdravljenje alkoholizma in drugih odvisnosti, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

7 komentarjev 28.10.2007

Nekomu se je mudilo…

Kadarkoli nastanejo kolone, se nekomu prav posebej mudi… Tale šofer je zelo očitno imel veliko bolj pomembne opravke kot vsi ostali in je tako najprej prehiteval kar po odstavnem pasu.

hitenje.jpg

Nato pa se je odločil iti še na prehitevalni pas…

hitenje2.jpg

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

4 komentarjev 28.10.2007

Trenutno stanje na FF

Tri tedne po domnevnem začetku študijskega procesa (mi smo pač začeli teden dni kasneje, ne vem pa za ostale smeri) se je končno odprla oddelčna knjižnjica, ki so jo dosedaj čistili. Mislim, da vse knjižnjice še vedno niso odprte. In ja to moti akademski proces, ker za pisanje seminarjev in poročil posameznik običajno potrebuje knjige iz knjižnjice, ki je ’specializirana’ za njegovo področje. Klet je še naprej v razsulu. Na stopnišču pa imamo simpatične luknje, če želi kdo slučajno iti na sprehod.

klet1.jpgstopnisce.jpg

Sicer so na FF baje spet pokradli precej računalniške opreme (ne vem ali ima to kako povezavo z luknjami na stopnišču ampak najbrž ne ;) ), kar je že malo smešno. Že pred leti so se namreč pojavile kraje, takrat so vse predavalnice uredili tako, da če želiš od zunaj priti vanje, potrebuješ ključ. Očitno pa to ni bilo dovolj. Čisto btw. pa je največja tragedija te kraje dejstvo, da so enemu našemu profesorju ukradli USB ključ in se zdaj boji, da bomo študenti prišli do njegovih powerpoint predstavitev (ki nam jih sicer ne želi dati). Mogoče pa je kdo pokradel vse samo zato da bi lahko prišel do njegovih predstavitev, ostalo pa je vzel, da zakrinka svoj pravi namen :P .

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

2 komentarjev 20.10.2007

Boni naši vsakdanji…

boni.jpgPovprečen študent, ki študira izven domačega kraja, se verjetno kar nekajkrat na teden prehranjuje na bone. Ker so dokaj poceni. Ker se nam ne splača kuhati za enega. In nenazadnje tudi zaradi druženja.

Prepričana sem, da marsikateri lokal, gostilna živi predvsem od študentov. In to čisto dobro. A vseeno marsikje ravnajo z nami kot z drugorazrednimi gosti. Ponekod recimo ne moreš rezervirati mize, če nameravaš jesti na bone. Pa ne samo to – tudi sedeti ne smeš tam, kjer bi želel. Tako smo se enkrat želele v Cantini Mexicani usesti znotraj, pa so nam rekli, naj gremo na teraso (ob dejstvu, da so bile praktično vse mize prazne). Smo šle na teraso in so rekli, da ne smemo sedeti na tej terasi in da naj gremo na drugo. In smo šle. V isti restavraciji ti nekateri natakarji tudi rečejo, da si vodo lahko natočiš na WC-ju in ti ne dajo dodatnega pribora, če bi želela jesti dva. Kje drugje si prazne mize za ostale goste zagotovijo tako, da nanje dajo listek rezervirano. Preverjeno, ker smo enkrat več kot uro opazovali tako rezervirano mizo in ni nihče prišel…

Potem so tukaj še rahli dvomi glede kakovosti hrane. Od žuželk, ki se ponekod rade najdejo, pa do kamenčkov v juhi. Takorekoč kinder surprise ali morda plačaš enega dobiš dva.

Tak odnos do študentov se mi zdi nesmiseln. Če nas ne želijo, naj pač ne ponujajo hrane na bone. Ampak smo očitno predober biznis. Lahek denar. Pokasirajo od nas itak enako kot od koga drugega, ampak mislijo, da se nimamo pravice pritoževati. Zakaj bi nas sicer natakar prepričeval, da pomaranča (za katero smo mu omenili, da je gnila) ni gnila. In koga drugega lahko tako presedajo naokoli kot nas. Kar se mene tiče, me tam, kjer so nesramni ne vidijo več. In me tudi kasneje, ko enkrat ne bom več študentka, ne bodo.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

6 komentarjev 19.10.2007

Prvi teden faksa je mimo

Začeli smo kajpada z enotedensko zamudo, faks pa še vedno ni ravno v normalnem stanju, saj v kleti še vedno delajo. Na oddelku pa smo izgubili nihajna vrata (šmrk) in dobili rumene stene in precej nizki strop. Faks se je baje obogatil tudi z kamerami v nekaterih predavalnicah (tako, da ne bo kdo prepisoval :P ). Ker smo četrti letniki, smo že prvi teden slišali vse klasične, ‘grozeče’ fraze kot: ‘Službe ne bodo kar čakale na vas’, ‘Morate že zdaj razmišljati o temi diplomske’. Dobili smo tudi prvo domačo nalogo: napisati CV. Za specifično delovno mesto psihologa. Da ne bo zvenelo v stilu: ‘Nimam diplome, nimam izkušenj,’ bom pač ‘imaginarno’ delovno mesto prilagodila izkušnjam namesto obratno ;) . Na netu sem našla tudi primer kao dobrega CVja, ki pa mi je malo smešen, ker je v njem našteto vse od hobijev, znanja tujih jezikov, sposobnosti uporabe računalnika,… Ampak, če recimo želim biti klinični psiholog, kakšno uporabno vrednost ima, da hodim v hribe in znam angleško. Recimo… Razen če bom vodila terapijo po Ruglju (kar pa ni najblj mogoče, ker mora po Ruglju in somišljenikih terapijo voditi moški, saj je le ta lahko avtoriteta) in to z angleškimi pacienti. Sicer pa upam, da bomo temo ‘dober CV’ obdelali na naslednjih vajah.

Prestala sem tudi vse stanje v vrstah (upam). Za mesečno niti ni bilo tako hudo, abonma je tudi šel ok skozi. Malo bolj tečno je bilo čakanje na bone, sploh zgubim živce, ko eni kupujejo dobesedno samo en ali dva bona hkrati. Ampak recimo, da jih občudujem, ker so torej trpljenje stanja v vrsti pripravljeni prenašati več kot enkrat na mesec.

mesecna1.jpg

Kljub vsej tragiki v nočnem življenju Ljubljane sem opravila prvi nočni pohod od centra do doma. Nihče me ni pretepel, posilil ali okradel, sem pa dobila žulj. Hkrati pa sem ugotovila, da se poplava svežih brucev ne kaže le v vrstah za bone, ampak tudi v poplavi ljudi, ki so na zadnji šestki na poti v KMŠ s flašami vina in juice-vodke.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

2 komentarjev 13.10.2007

Alkoholizem med okoljem in geni

Odvisnost je vedno interakcija medsebojnega delovanja človeka, okolja in alkohola.
Na zasvojenost z alkoholom vpliva dednost. Pomembne so osebnostne lastnosti alkoholika, nekateri lastnosti se pri alkoholikih pogosteje pojavljajo: negotovost vase, premajhno samospoštovanje, potrebe po odvisnosti, oslabljena sposobnost izražanja čustev, negotovost v lastno spolno vlogo, preobčutljivost,… (po Rovtar Korošec, 1999)
Družina oblikuje človekov odnos do alkohola, prav tako družba. Kjer sta ti dve naklonjeni uživanju alkohola razvije posameznik do njega toleranten odnos, kar ustvarja možnosti za razvoj vedenja, ki vodi v zlorabo alkohola. (po Rovtar Korošec, 1999)
Temeljna vzroka nastanka odvisnosti od alkohola pa naj bi bila primarna (temeljna) in sekundarna (stresna) tesnoba. (po Perko, 2003) Pri primarni tesnobi naj bi šlo za strah pred izničenjem, ki je povezan s spoznanjem, da nas na koncu čaka brezpogojna smrt. (Praper, 1996; v Perko, 2003). Sekundarna ali travmatična tesnoba pa se nanaša na ovire, na katere naletimo v življenju, ki otežujejo naš psihosocialni razvoj, razvoj naših potencialnih sposobnosti. Nekatere od teh ovir so prirojeni defekti, patološko družinsko ozadje, nevrotične zavrtosti na področju uveljavljenja, spolnosti, neustrezen poklic, neugodne družbene razmere, slabe življenjske perspektive,… Človek, ki živi pod pritiskom primarne in sekundarne tesnobe, je nesrečen, zavrt in depresiven, v takšnem razpoloženju pa se hitro zgodi, da seže po kozarcu. Ker mu ob tem odleže, se lahko tak način reševanja stiske hitro utiri. (po Perko, 2003).
Za razumevanje nastankov alkoholizma moramo upoštevati naslednje okoliščine (Rugelj, 2000):
➢ alkohol je v naši kulturi povsod prisoten
➢ alkohol je najboljše pomirjevalo, kar je pomembno, če upoštevamo, da je tesnoba vsesplošna spremljevalka človeka
➢ človek, ki ne živi polno in ustvarjalno, ki ne gre po poti samouresničevanja, je vedno iskal nadomestne užitke
➢ družina in starši v njej ne opravljajo svojih funkcij, kar vnaša zmedo v identifikacijske procese ter ima usodne posledice za osebnostni razvoj otrok.

 

Viri:

Perko, A. (2003). Alkoholiki in njihove vrednote, doživljanje smisla življenja in njihova samopodoba v luči samospoštovanja (doktorsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.

Rovtar Korošec, Z. (1999). Relevantnost nekaterih instrumentov kot screening test za ugotavljanje suma čezmernega uživanja alkoholnih pijač (specialistična naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.

Rugelj, J. (2000). Pot samouresničevanja. Ljubljana: samozal.: Slovensko društvo terapevtov za alkoholizem, druge odvisnosti in pomoč ljudem v stiski, 2000.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

10 komentarjev 6.10.2007

Mož s popolnim spominom

Znan kot S. ali Solomon Veniaminovich Shershevsky je bil rojen konec 19. stoletja v Rusiji. Njegov izjemen spomin je prvi opazil urednik moskovskega časopisa, pri katerem je delal in ga napotil k Lurii. Ta je ugotovil, da je S. sposoben popolnoma pravilno obnoviti kompleksne sezname številk, črk in besed (tudi do 70 številk) naprej in nazaj. Te sezname je po petnajstih letih še vedno znal pravilno obnoviti.

Skrivnost njegovega izjemnega spomina so bile sinestezije. Te so se pojavile, kadar je slišal tone ali glasove (ti so v njem zbudili občutke svetlobe, barv, vonja in okusa) – za Vigotskega je tako rekel, da ima rumen glas, podobe je imel tudi za števila: 1 je mlad dobro grajen moški, 6 je moški z oteklo nogo, 7 je moški z brki, 8 je zelo močna ženska. Ko je slišal serijo števil ali besed jih je postavljal tekom ulice (ustvarjal je mentalne 3D zemljevide). Kadar pa si česa ni zapomnil, ni šlo za omejitve spomina, temveč za omejitve percepcije (npr. jajce je postavil ob belo steno in ga ni opazil).

S. je hitro zaznal logična protislovja v besednih šalah, literarnih tekstih in znal vizualno rešiti določene matematične naloge. Ker pa si je ob vsaki besedi, stavku prebrano (slišano) predstavljal, je imel težave, če se podobe niso ujemale med seboj – posledično je imel težave z razumevanjem sopomenk, metafor, pa tudi ob branju poezije in znanstvenih tekstov. Težave je imel tudi z razumevanjem abstraktnih pojmov, saj je lahko razumel le tiste stvari, ki si jih je lahko predstavljal.

P.S. Če koga zanima kaj več priporočam knjigo Lurije: The mind of a mnemonist : a little book about a vast memory.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 4.10.2007


 

Oktober 2007
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv