Arhiv za December, 2007

Veseli december?

Osebno se mi december zdi predvesem naporen mesec. Raznorazne obveznosti (predvsem študijske) takrat običajno dosežejo vrhunec. Temu se pridruži še kopica sicer prijetnih druženj, ki pa povzročajo predvsem kronično neprespanost in kakšnega jutranjega mucka :) . Dodajmo še pisanje čestitk, iskanje popolnih daril, božično noveletno peko. In dobimo utrujenost. Vendar sem letos prvič res imela občutek, da ne bo šlo vse skozi. Do zadnjega trenutka je bilo vse napeto na faksu in vse druženje je potekalo v neki napetosti, ker se mi je ves čas nekam mudilo. Na koncu pa je zmanjkalo časa za pisanje čestitk in poglobljeno iskanje daril…

Sicer rada pošiljam čestitike, a letos se nikakor nisem spomnila nobenega pametnega voščila. Ne maram pa zlajnanih verzov. Če že pišem, naj bo nekaj mojega. Bi ponavljala samo sebe, pa se mi zdi bedasto. Zatorej trenutno kaže, da novoletnih čestitk od mene letos ne bo… Se opravičujem.

Potem pa se je tega decembra iz vseh kotov na veliko količino znancev priplazila še decemberska depresija, krivec katere je predvsem nesrečna ljubezen… V splošnem bi to lahko bilo dobro, ker imam baje za naslednjih nekaj let zagotovljen psihoterapevtski posel. V praksi pa v naslednjih nekaj letih psihoterapevt tako ne bom postala, kar pomeni, da se gremo klasične fraze (Saj bo še vse dobro) in veliko objemov. V splošnem to pomeni tudi to, da samo čakamo na kateri fronti bo naslednja eksplozija in ugotavljamo, kje je treba najprej pogasiti požar. Res ne vem, zakaj je moralo vse eksplodirati ravno zdaj…

Trenutno je na srečo vse mirno. In končno uživam v prazničnem miru ob dobri družbi, knjigah in vinu ;) . Mogoče bom celo čestitke napisala :)

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

1 komentar 27.12.2007

Kaj je narobe z LPP-jem?

Kot redna uporabnica mestnih avtobusov v Ljubljani, opažam, da grejo stvari v zadnjem času na slabše. 6-ka s katero se vozim že štiri leta je vedno bolj nezanesljiva. Pogosto se nanjo čaka po 15 minut (vozila pa naj bi na 6 ali 7 min) in pride takrat na postajo tako polna, da se sploh ne moreš stlačiti nanjo, in je treba čakati na naslednjo. Torej na avtobus, ke naj bi vozil na 7 minut, čakam 20 minut. Zadnjič sva zjutraj s sošolko čakali na avtobus skoraj pol ure, nakar naju je pobral njen oče, ker avtobusa še kar ni bilo. Za zamude mestnih avtobusov pa odgovornosti seveda ne prevzema nihče. Ampak prometne razmere med postajo Dolgi most in Vič (le tri postaje narazen) menda le niso tako nepredvidljive, da bi avtobus lahko to pot vozil pol ure.

Tudi informacije o prihodih avtobusov so vedno bolj nezanesljive. Tako recimo sporočajo, da ima številka 6 prihode na neko postajo ob 0:03, 0:13 in 0:43. Čeprav izkušnje kažejo, da je zadnji avtobus malo po polnoči. Po drugi strani mi je zadnjič lepo javilo, da prvi jutranji bus pelje ob 3:32. Kar niti ni držalo, ker sem na prvi avtobus čakala vsaj do 3:45. In to popolnoma premražena na nekaj stopinjah minusa. A lahko, če zbolim, pošljem na LPP račun za zdravila?

Mestne avtobuse očitno vozijo tudi čudoviti šoferji. Tako čudoviti, da spregledajo potnika pri vratih, medtem ko stojijo na postaji, in mu pred nosom odpeljejo. In zelo radi govorijo po mobitelu. Seveda brez slušalk in tudi na avtobusih, kjer naj bi bila uporaba mobitelov prepovedana. Kako zavirati brez da bi potnike skoraj pometalo po tleh pa je tudi španska vas za mnoge.

A se je potem sploh smiselno spraševeti, zakaj se mnogi raje vozijo z avtom?

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

39 komentarjev 21.12.2007

Z leti naj bi bilo lažje…

Vedno sem verjela, da se z leti v razmerju stvari nekako zgladijo. Postaneš manj občutljiv, o nesporazumih se s partnerjem pogovoriš. Konec je neproduktivnega kreganja, ki se vleče in kamor potegneš stare zamere. Vedno sem verjela, da bo tako. Pričakovala sem upad strasti, a hkrati tudi benefite.

A kaj ko se zdi, da dobre stvari odhajajo, nove ne prihajajo, slabo pa ostaja. Namesto, da bi se razjezila in kričala, raje jezo tlačim, ker ne prenesem še več novih prepirov. Ni konstruktivnosti. Ne znava biti konstruktivna.

Stabilnost in večje zaupanje tudi nista prišla s časom. Prej se mi zdi, da se vedno bolj trudim osamosvajati in, da ne vem ali se lahko nanj zanesem. Nimam občutka, da lahko načrtujem kakršnokoli skupno prihodnost, ki presega skupne počitnice. In s tem nisem več zadovoljna. V trenutku življenja, ko sem sem prisiljena vse bolj razmišljati o diplomi in službi, se začenjam spraševati kaj potem. Iskati službo ‘doma’, jo iskati v Ljubljani. Kaj, kje, kako? In s kom? Potrebovala bi ga. Da vem, da se nanj lahko zanesem… A imam vedno bolj občutek, da ostajam sama.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

9 komentarjev 17.12.2007

Ko ima hudič mlade

Nedolgo nazaj nam je profesor razlagal, kako ljudje v stresnih trenutkih pogosto zbolijo. Ne samo za klasičnimi ’simptomi’ kot so glavoboli, slabost in nespečnost, ampak se pojavijo tudi pogoste gripe, angine.

Nekako bi rekla, da sem bila do nedavnega na te stresne simptome dokaj ‘odporna’. Zbolim redko, glava me boli približno vsak letni čas enkrat (če odštejemo mačka) in spim še predobro.

Potem pa prvi teden v juniju (torej prvi teden izpitnega obdobja) zbolim. Zamašen nos, razbolelo grlo, nesposobnost kakršnegakoli imena vrednega mišljenja. Kolokvij sem uspela odpisati po ‘predoziranju’ protibolečinskih tablet, potem pa sem še nekaj dni skušala sestaviti samo sebe ;) . In če že govorimo o tem, da ima hudič mlade – isti teden mi je crknil mobitel in sem bila bolj ali manj odrezana od sveta.

Potem pride prvi res naporen teden v četrtem letniku. In jaz dobim vnetje sluhovoda. In ta šment boli ko hudič. Hkrati si uspem zgristi notranji del ustnice (tudi ta bolečina je kar omembe vredna) in se dokaj konkretno urezati v prst. Vse ‘motnje’ so na levi strani :) . Trenutno torej s kapo na glavi (v sicer čisto solidno topli sobi) pišem seminar. Spim s kapo na glavi. In ob vsakršnem prepihu v javnih ustanovah (kjer res ne želim imeti kape na glavi) čutim pekočo bolečino. Da ne govorimo o tem, da uho boli tudi, ko človek odpre usta.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 4.12.2007


 

December 2007
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv