za mavrične ljudi

Ko ima hudič mlade

4.12.2007

Nedolgo nazaj nam je profesor razlagal, kako ljudje v stresnih trenutkih pogosto zbolijo. Ne samo za klasičnimi ’simptomi’ kot so glavoboli, slabost in nespečnost, ampak se pojavijo tudi pogoste gripe, angine.

Nekako bi rekla, da sem bila do nedavnega na te stresne simptome dokaj ‘odporna’. Zbolim redko, glava me boli približno vsak letni čas enkrat (če odštejemo mačka) in spim še predobro.

Potem pa prvi teden v juniju (torej prvi teden izpitnega obdobja) zbolim. Zamašen nos, razbolelo grlo, nesposobnost kakršnegakoli imena vrednega mišljenja. Kolokvij sem uspela odpisati po ‘predoziranju’ protibolečinskih tablet, potem pa sem še nekaj dni skušala sestaviti samo sebe . In če že govorimo o tem, da ima hudič mlade - isti teden mi je crknil mobitel in sem bila bolj ali manj odrezana od sveta.

Potem pride prvi res naporen teden v četrtem letniku. In jaz dobim vnetje sluhovoda. In ta šment boli ko hudič. Hkrati si uspem zgristi notranji del ustnice (tudi ta bolečina je kar omembe vredna) in se dokaj konkretno urezati v prst. Vse ‘motnje’ so na levi strani . Trenutno torej s kapo na glavi (v sicer čisto solidno topli sobi) pišem seminar. Spim s kapo na glavi. In ob vsakršnem prepihu v javnih ustanovah (kjer res ne želim imeti kape na glavi) čutim pekočo bolečino. Da ne govorimo o tem, da uho boli tudi, ko človek odpre usta.

Zapisano pod: miks. .