Arhiv za Maj, 2008

Maroko – Marakeš

Za začetek nas je v Marakešu »čakala« izgubljena prtljaga. Priletiš sredi noči na letališče (po njihovi uri ob polnoči, po naši ob dveh) in ugotoviš, da so tvoja poletna oblačila izgubljena. V Benetkah. Tako skušaš nesrečnemu in nič krivemu letališkemu delavcu dopovedati, da tisti kos prtljage pač nujno rabiš in to čimprej, vmes pa s vseh strani poslušaš kričanje Italijank in Francozij, ki seveda šprehajo kar po svoje, ker drugače itak ne znajo.

letalisce.jpg

Potem se, cel jezen na Italijane in malček obupan spraviš iz občudovanja vredne letališke stavbe na nočnih prijetno toplih 25 stopinj in poiščeš taksista, ki nato v svojega starega mercedesa stlači pet evropskih riti in te pri na stežaj odprtem oknu dostavi skoraj do hotela, ki ga nato skoraj zgrešiš. Tam te na srečo čaka soba in topel tuš, zjutraj pa obilen zajtrk z hrustljavim kruhkom, najboljšo marelično marmelado in obveznim metinim čajem. Jutranji Marakeš se izkaže za miren kraj, še prijetno hladen, kjer pa se sosedova trafika odpira šele ob pol desetih. Zato se najprej odpravimo na osrednjo tržnico, kjer naivni evropejci že takoj doživimo primer nadležnega prodajalca. Ampak nas je izučilo ;) . Odpravimo se dalje in uspemo kupiti tuniko, katere ceno smo celo uspeli s 300 dihramov spraviti na 180 dihramov, a kasneje ugotovili, da bi jo skoraj morali dobiti še ceneje. Za pogajanja okoli cen pač nismo talentirani.

bahia.jpg

Ob povratku v hotel končno uspemo pri sosedu v trafiki kupiti zemljevid Marakeša. Podamo se do mošeje Koutoubia, ene najbolj impozantnih (beri visokih) zgradb Marakeša, saj v mestu stolpnic ni (vsaj videli jih nismo). Same mošeje si neverniki tako ne smemo ogledati, tako da razen pogleda od zunaj in sprehoda po bližnjem parku pravzaprav ni kaj videti. Zato se podamo nazaj na Jamaa El Fnaa na pomarančni sok za 3 dihrame (30 centov). Nato pa skozi pokrito in prijetno hladno tržnico do Medrase Bena Joussefa, nekdanje šole korana, kjer je v času razcveta bivalo kar 900 študentov v 150 (majhnih!!) sobah. Zgradba premore čudovite “stenske štukature” in prijetnen hlad tudi, ko zunaj pripeka sonce. Od tam smo se odpravili do marakeškega muzeja, kjer so nas bolj kot razstavljena dela trenutnih maroških umetnikov, očarala sama arhitektura stavbe s čudovitimi stropovi, mozaiki, …

tagine.jpg

Nato nas je čakalo kosilo. Eno izmed mnogih čudovitih kosil in večerij v Maroku. Kuskus, tagine, brochetes… Vse odlično pripravljeno. Maročani znajo vso hrano izvrstno začiniti. Ravno prav, da ni pekoče, a dajo začimbe svoj okus. Zraven ti postrežejo z olivami na različne načine, kakšnimi omakami in njihovim nepogrešljivim »čapatijem«. Najboljše je seveda jesti zvečer na trgu, ko se razživi nočno življenje in se domačini in turisti nagnetejo okoli številnih uličnih umetnikov, “gostilničar” pa te posadi za mizo. Prinese olive in omake ter fantastična piščančja nabodala, ti pa uživaš v večerni radosti Marakeša.

trznica.jpg

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

3 komentarjev 16.05.2008


 

Maj 2008
P T S Č P S N
« Apr   Jun »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv