Prostovoljsko delo - a se splača?
30.10.2008
Kot prostovoljka sem začela delati ob začetku srednje šole v enem izmed mladinskih domov. Delovne naloge bi lahko opisala kot inštruiranje in druženje z otroci in mladostniki. Delo je bilo super, s stanovalci smo se ujeli in prijetno mi je bilo vsak teden tisti dve urci preživeti z njimi. Seveda smo imeli svoje borbe, ko kdo ni želel delati domačih nalog in je bila potem rešitev delati domače naloge na tleh. Ampak če drugače ni šlo 
.
Ko sem začela s študijem, sem želela s prostovoljskim delom nadaljevati. Pa to ni bilo tako preprosto …
V septembru smo na miling listo dobili vabilo za prostovoljsko delo v kliničnem centru. Sem se prijavila. Nato še nekajkrat pisala, kdaj se začnejo usposabljanja. Ta so potekala februarja! Kak mesec dni po usposabljanju smo se nato uspele s sošolkami dogovoriti za sestanek s koordinatorico prostovoljskega dela v kliničnem centru. Sestanek je deloval uspešno in pred začetkom dela smo morale zgolj še izpolniti vprašalnik (kontaktni podatki, želje na katerem oddelku bi rade delale) in ta vprašalnik poslati nazaj na KC. To smo naredile, ampak s KC nas ni nihče kontaktiral, zato smo me njih, vendar ni bilo nobenega odgovora. Študijsko leto se je izteklo, jaz sem naslednji september poskušala spet kontaktirati koordinatorico prostovoljskega dela, vendar nisem prejela nobenega odgovora.
Nato sem iskala druge možnosti prostovoljskega dela drugje in začela inštruirati dijaka, katerega starši so mu iskali pomoč. Vse lepo in prav, če me ne bi kar nekajkrat pozabili obvestiti, da fanta ne bo doma in sem torej izgubila uro in pol časa, da sem prišla do njihovega stanovanja in nazaj do svojega, zgolj zato, da sem ugotovila, da ga ni doma. Razumem, da je otrok neodgovoren, mama pa ne bi smela biti. Ali pa sem prišla in je še jedel, spal ali igral računalniške igrice.
Tudi sicer je imelo precej mojih znank negativne izkušnje s prostovoljskim delom, ko so jih vzgojitelji v mladinskih domovih nadirali, kaj počnejo v mladinskem domu (čeprav so prišle ob dogovorjeni uri), ali ni bilo nobenega otroka, s katerim bi lahko delala, pa so jih pač poslali domov. Podobne izkušnje so imeli tudi nekateri prostovoljci v azilu.
Takšno vedenje kaže na izrazito nespoštovanje prostovoljskega dela. Vendar zakaj potem organizacije in posamezniki potem sploh iščejo prostovoljce, če itak ravnajo z njimi kot svinja z mehom? A je naš čas manj vreden? Ker osebno pričakujem zgolj korekten odnos - torej točnost, pravočasno obveščanje o spremembah in vsaj približno prijaznost (ne pa da imam občutek, da nekdo dela uslugo meni, ker mu lahko pomagam pri učenju in domačih nalogah).
Zapisano pod: miks, vsakdanjik. .
10 komentarjev Komentirajte
Komentiraj
Nekaj HTML kode dovoljene:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Pusti trackback na to objavo | Naročite se na komentarje preko RSS vira
1. muni | 30.10.2008 ob 16:47
Imaš čisto prav. Ti kar pričakuj in zahtevaj korekten odnos. Ne pa da moraš čakat zraven, ker učenec igra igrice na računalniku. Saj imaš tudi ti izpite in naloge in si včasih rada vzameš kakšno uro prosto. Vsaj toliko spoštovanja bi ti pa že lahko pokazali.
Nasvet: če pogosto brez razloga odpovejo, potem kar pokliči, če še velja. Če je možno, se dogovori, da bodo inštrukcije pri tebi, pa naj tisti, ki rabi inštrukcije, pride do tebe, ne pa da ti skačeš po celem mestu. Pa še zastonj!
Nadirat te nimajo kaj!
(Prostovoljce včasih iščejo tudi v mladinskih centrih - za učno pomoč in podobno.)
2. tisa | 30.10.2008 ob 17:15
No saj potem sem začela preverjati ali so sploh doma
. Sem pa tako po koncu študijskega leta prekinila sodelovanje, ker sem se preselila nazaj v MB in zdaj tam iščem možnosti za prostovoljsko delo …
3. muni | 30.10.2008 ob 18:07
Potem pa srečno.
Mogoče bo pa v Mariboru bolj uspešno.
4. lordwales | 30.10.2008 ob 18:46
Se ne splača,
verjeli ali ne, še vedno soproga Kresnila je zaposlena v enem od drušđtev za voluntersko delo.
Kjer plačaš d alahko zastonj delaš.
Odločno ne.
5. tisa | 30.10.2008 ob 19:29
@muni: Hvala!
@lordwales: Lahko napišeš kaj več? Sicer pa čez kako leto nameravam diplomirat, pa bo potem mogoče kdo meni plačeval, da pomagam drugim ;). Sicer pa imam rada prostovoljsko delo in samo delo je običajno prijetno in lahko sploh otrokom in mladostikom veliko daš. Običajno je problem v institucijah, ki naj bi to delo regulirale. Ampak kot sem napisala, so nekatere institucije, kjer je vse super urejeno in druge, ki so pač katastrofa.
6. zirosi | 31.10.2008 ob 08:57
Prostovoljstvo se pač ne splača, zato ne razumem, v čem je sploh problem…
Če se odločiš za prostovoljstvo, je po moje precej vseeno, kako učinkovito porabiš čas namenjen prostovoljstvu. Če se ti zdi, da tvoje delo ni cenjeno je to pač zato, ker ga ne ceniš niti sama ali pa v njemu iščeš moralne in druge dobičke, ki jih načeloma ne moreš imeti niti si jih ne zaslužiš - konec koncev s svojim prostovoljnim in brezplačnim delom delaš nelojalno konkurenco ostalim, katerih eksistenca je morda odvisna od dela, ki ga ti prostovoljno opravljaš zastonj….
7. tisa | 31.10.2008 ob 11:26
@ zirosi: 1. Od kod izhaja argument, da je vseeno, kako učinkovito posameznik porabi čas namenjen prostovoljstvu? Žal ga ne razumem. Ker to, da nekdo nameni nekaj časa prostovoljstvu, ne pomeni, da želi ta čas “vreči” stran. Tudi ta čas želiš porabiti koristno. In vožnja in hoja na neko lokacijo, zato da se potem od tam takoj vrneš domov nekako nista koristno porabljen čas. V končni fazi bi lahko takrat sedela doma in se učila ali brala knjigo ali se ukvarjala s športom… Seveda se vsak sam odloči za prostovoljstvo, ampak običajno z namenom koristno in kvalitetno izkoristiti svoj prosti čas.
2. “Če se ti zdi, da tvoje delo ni cenjeno je to pač zato, ker ga ne ceniš niti sama ali pa v njemu iščeš moralne in druge dobičke, ki jih načeloma ne moreš imeti niti si jih ne zaslužiš.” Morebiti je ta del malo presplošno in prehitro zaključevanje o moji duševnosti, za katero dvomim, da jo dovolj dobro poznaš, da bi lahko o njej sodil. Glede “dobičkov” prostovoljskega dela - lahko verjameš v altruizem in to, da od prostovoljskega dela prostovoljec nima koristi. Če ne verjameš v altruizem, pa tako vse počnemo iz sebičnosti… Jaz verjamem, da je resnica nekje vmes. Nekomu daje moralno zadoščenje, drugemu preprosto zadovoljstvo, tretjemu spet kaj drugega.
3. Ne vem komu bi prostovoljec delal nelojalno konkurenco, glede na to, da večina prostovoljcev nudi predvsem druženje in pri otrocih in mladostnikih še inštruiranje. In tisti, ki želijo inštrukcije si plačanih inštrukcij pogosto ne morejo privoščiti. Sicer pa velik del plačanih inštruktorjev tako dela nezakonito (nimajo ustanovljenega podjetja in od tega dohodka tudi ne plačujejo davka) tako da je vprašanje komu delamo nelojalno konkurenco. Strokovnim delavcem na področju zdravstva in sociale pa nelojalne konkurence zagotovo ne delamo, saj večina prostovoljcev ne opravlja strokovnih nalog, ki bi jih sicer opravljal zdravnik, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog, …
8. zirosi | 14.12.2008 ob 14:25
@tisa
en primer:
Če bi bila prostovoljna gasilka in bila znotraj operative, čakala na klic, potem je to isto prostovoljno delo kot, če se boriš z ognjem…
P. S.
Najbolj razširjeno in najbolj koristno prostovoljstvo v Sloveniji je gasilstvo.
9. Marjan | 14.12.2008 ob 14:47
Sam osebno sem se veliko ukvarjal s prostovoljnim delom in se deloma še vedno. S prostovoljnim delom lahko razvijamo nove veščine na novih področjih. Seveda pa je prav, da drugi tašno naše delo znajo ceniti in nas spoštujejo. Če tega ni, najdi področje ali organizacijo, ki to zna ceniti in ti poleg tega omogoča osebni rast in razvoj.
10. tisa | 15.12.2008 ob 21:46
Glede na to, da je post že star, sem vmes že začela z novim prostovoljskim delom preko Svetovalnega centra v Mariboru in moram reči, da je ta prostovoljska izkušnja popolnoma drugačna od tiste v LJ. Zelo korekten odnos, nudijo ti podporo in tudi šola ter starši učenke, s katero delam so zelo korektni, sporočijo, če učenke ne bo v šoli, da ne hodim tja zastonj,…