Arhiv za November, 2008

Dušan Škodič: Devet dni v avgustu

Devet dni v avgustu je predvsem lahko in prijetno berljiva knjiga o hribovskih dogodivščinah glavnega junaka Pinga (Duška) in njegovih prijateljev. Popestrena s sočnim besednjakom ter vsakodnevnim kratkim poročanjem o dogajanju na Humarjevi odpravi na Nanga Parbat, ki se dogaja v istem času.

Avtor opisuje tiste klasične in pogosto tudi zabavne dogodivščine, ki se dogajajo marsikateremu planincu na poti, kot je recimo tale: ‘Spotoma smo se ustavili v Mojstrani, da so lahko nekateri šli še v samopostrežbo. Tudi kadar je bila časovna stiska, so eni in isti vedno šele spotoma nabavljali hrano za hribe. Samo, da bo kruhek svež, pa tudi če bomo šli za tri dni. Samo, da bo še topel in hrustljav šel v nahrbtnik, kjer se bo zaradi vlage speštal kot plastelin.’

Hkrati govori o številnih zgodah in nezgodah, ki se povprečnemu hribovcu lahko pripetijo na njegovi poti: pomanjkanju pijače, opeklinah in odvisnosti od vremena: ‘Nič me tako ne razpizdi kot slaba vremenska! Spremenljivo do spremenljivo delno, ponekod pretežno oblačno s kratkotrajnimi razjasnitvami, skratka sranje od vremena, če se namerava človek med visoko sezono odpraviti v hribe in ga ne dočaka, vremena mislim, razjasni pa se šele takrat, ko se mu iztečejo prosti dnevi. Z jezo sem se spomnil, da smo lahko spomladi v časopisih prebirali, da so ameriški znanstveniki za letos napovedali najbolj vroče poletje v zadnjem stoletju. Banda jim kilava, mar pri svojem astronomskem proračunu res niso mogli zbrati še parih dolarjev in nekoga poslati k ciganki, ki bi jim dala bolj zanesljive informacije?’

Hkrati pa je Devet dni v avgustu tudi knjiga o popolnoma vsakdanjem življenju popolnoma vsakdanjih ljudi. O ljubezni in ljubosumju, zavisti, a tudi prijateljstvu. Slovenski ljubezni do dobre kapljice, ukradenih biciklih in radovednih sosedah: ‘Na koncu hodnika je imela Bogomolka zasedo. Vsaj štirikrat na dan je samoiniciativno pometala stopnišče, in bila zato na tekočem z vsem, kar se je dogajalo znotraj in zunaj našega bloka. Hodnik je namreč prostor, ki je poln informacij o početju in navadah stanovalcev. … Izza slehernih vrat je prihajalo nekaj uporabnega za njena udbovska ušesa; ponekod se je slišala glasba, bilo je je več vrst, eni so poslušali govejo, drugi metalno ali kar nekaj, kar je že bilo na programu. Nekje so buljili v televizijo, morda filme, drugi so spet poslušali poročila pri jakosti, kot da gre za javni razglas, nekateri pa so sosedom razkrivali svojo nacionalno identiteto, ko so se jim s silikonom nafilana pevaljke iz TV Pinka na ves glas drle turbo narodnjake. … Bila je še skupina nerazvozlanih, tistih, za katere tudi Bogomolka ni uspela izbrskati praktično ničesar. Za nekaterimi vrati se namreč nikoli ni slišalo – nič. … Taki so bili sicer redki zato pa je nanje Bogomolka še posebej pazila. Izhajala je iz predpostavke, da kjer je videti, da se popolnoma nič ne dogaja, se prav gotovo dogaja nekaj in to slabega.’

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 10.11.2008

Peck: Ljubezen in duhovna rast

Ljubezen in duhovna rast

Sedaj, ko sem absolventka in imam veliko časa (you wish ;) ), sem končno prebrala nekaj knjig, ki sem jih že dolgo želela prebrati, a nikoli niso prišle na vrsto. Ena takšnih je Ljubezen in duhovna rast, ki sta jo priporočila (po mojem mnenju) dva resnično občudovanja vredna partnerska terapevta (zakonca Tavčar). Knjigo sem torej prebrala in bila mi je precej všeč (čeprav se z vsemi trditvami avtorja vendarle ne strinjam). Spodaj pa objavljam nekaj utrinkov, ki so mi posebej pri srcu…

Ko se nekdo zaljubi, lahko tisto kar čuti opiše kot: »Ljubim ga« ali »Ljubim jo«. Takoj se pojavita dve težavi. Prva je ta, da je zaljubljenost izrazito vezana na spolnost. Ne zaljubimo se v svojega prijatelja istega spola – če nismo nagnjeni k homoseksualnosti – pa čeprav jih imamo radi. Zaljubimo se le takrat, ko nas nekdo – zavestno ali podzvestno – spolno privlači. Druga težava pa je, da je zaljubljenost začasna. Ne glede na to, v koga se zaljubimo, zaljubljenost prej kot slej mine, če razmerje traja dovolj dolgo. Vendar to ne pomeni, da nehamo ljubiti človeka, v katerega smo se zaljubili.

Za pasivno odvisne ljudi ni pomembno od koga so odvisni, da le imajo nekoga, na katerega se lahko naslonijo. Ni pomembno, kakšna je njihova identiteta, važno je le, da obstaja nekdo, ki jim jo lahko daje. Zato so njihovi odnosi v resnici zelo plitvi, čeprav se zdijo prav dramatično globoki.

Hobi je lahko sredstvo, s pomočjo katerega imamo radi sami sebe. Če postane hobi samo sebi namen, postane tudi nadomestek, ne pa sredstvo, za razvoj samega sebe. Včasih postanejo hobiji tako priljubljeni ravno zato, ker so nadomestek za osebnostni razvoj.

»Ljubezen« do domačih živali je zelo pomembna, saj so mnogi ljudje sposobni »ljubiti« samo te živali, niso pa sposobni resnično ljubiti drugih ljudi.

Prava ljubezen vsebuje dolžnost in določeno razumnost. Kadar skrbimo za duhovno rast nekoga, potem vemo, da pomanjkanje občutka dolžnosti utegne škodovati in da je dolžnost do tega človeka verjetno nujna, če hočemo učinkovito izraziti zanimanje zanj. Zato ima občutek dolžnosti ključni pomen za psihoterapevtski odnos.

Vsakdo, ki ga zanima partnerjeva duhovna rast, zavestno ali nagonsko ve, da lahko pomembno pripomore k tej rasti le, če ohranja njun odnos stalen. Otroci ne morejo psihološko dozorevati v ozračju nepredvidljivosti, ki jo spremljajo različne oblike zanemarjanja. Partnerji ne morejo na zdrav način razrešiti večjih tem zakona, kakršne so na primer odvisnost in neodvisnost, prevlada in podrejanje, svoboda in zvestoba, če niso povsem prepričani, da razreševanje teh tem ne bo uničilo njihovega partnerskega odnosa.

Novopečeni znanstvenik, ki je šele pred kratkim prevzel znanstveni pogled na življenje, je lahko prav tako fanatičen kot kakšen križar ali Alahov bojevnik. To se še posebej rado zgodi, če je tak znanstvenik zrasel v takšnem kulturnem okolju in družini, v katerem je vera v Boga čvrsto povezana z nevednostjo, vraževerjem, togim mišljenjem in hinavščino. Znamenje zrelosti nekega znanstvenika je, če se zaveda da je znanost prav tako dogmatična kot vera.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

4 komentarjev 5.11.2008


 

November 2008
P T S Č P S N
« Okt   Dec »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930

Kategorije

174

Povezave

Arhiv