Arhiv za December, 2008

Duševno zdravje – prioritetna skrb sodobnega človeka?

Zdravje ne pomeni zgolj odsotnosti bolezni, pač pa telesno, socialno in psihično blagostanje. Zdi se, da je vse našteto v sodobnem svetu vse težje vzdrževati. Večno hitenje iz nas dela ubežnike lastnega življenja. Hkrati so nas nekateri najpomembnejši izumi sodobnega sveta (televizija, računalniki, internet) dodobra odtujili – tako od soljudi kot tudi od samih sebe. Posameznik se hkrati srečuje s številnimi zahtevami – biti uspešen, pameten, lep, vedno dobre volje, družaben in nenazadnje večno mlad. Bržkone je vedno večja težnja k popolnosti, ki izhaja iz nemogočih zahtev, povezana tudi s pojavi motenj hranjenja, pregorelostjo, depresijo, … In to je svet, kjer bo skrb za duševno zdravje morala postati ena izmed prioritet.

Za duševno zdravje morate v prvi vrsti poskrbeti sami. Tako da si vzamete dovolj časa zase, da se včasih tudi malo samoanaliziramo, se skušamo bolje spoznati. Vzemite si čas za dejavnosti, ki vas veselijo in za negovanje odosov, ki so vam pomembni. Postanite bolj samozavestni in verjemite v svoje sposobnosti. Kadar nečesa ne zmorete sami, prosite druge za pomoč. Naučite se spoprijemati s stresom in učinkovito reševati probleme. In naučite se učinkovito in konstruktivno izražati svoja čustva.

Kajpada se posameznik včasih sreča tudi s težavami, ki jih sam ne zna ali ne zmore rešiti. Običajno se v takšnih trenutnih obrne na prijatelje ali družino.

Kadar imate občutek, da vam ti ne morejo pomagati, lahko pokličete svetovalne telefone. Mnogi izmed njih deljujejo ves dan, podnevi in ponoči. Svetovalni telefoni predstavljajo dobro »prvo« pomoč, ki je predvsem takojšnja in jo lahko dobite iz udobja lastnega naslonjača, hkrati pa vam zagotavlja anonimnost.

Bolj poglobljeno, strukturirano pomoč, lahko poiščete pri (kliničnih) psihologih, psihiatrih ali psihoterapevtih. Za obisk kliničnega psihologa in psihiatra boste najverjetneje potrebovali napotnico vašega osebnega zdravnika. Mnogo psihoterapevtov po drugi strani deluje v privatni praksi. Združujejo se v Združenju psihoterapevtov Slovenije. Prav tako svetovalne službe delujejo na nekaterih fakultetah, za študente Univerze v Ljubljani pa svetovanje ponuja tudi ŠOU.

Prispevek je je objavljen tudi na spletni strani www.dsps.si/kakosi.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 26.12.2008

Stane Belak – Šrauf: Veliki dnevi

Stane Belak – Šrauf je bil več desetletij ena gonilnih sil slovenskega (in še prej jugoslovanskega alpinizma). Bil je vzornik, občudovanec in učitelj, iskalec in generator idej. Tak je v alpinizmu kot vodja premikal meje možnega, odrival predsodke ter izžareval neizmerno željo po uspehu, s katero je vlekel mnoge za seboj. Bil je prvi Slovenec na vrhu osemtisočaka in to po vzponu preko strme južne stene Makaluja, ki je takrat predstavljala kakovostni vrh v Himalaji in popoln stik s svetovnim alipinističnimi trendi. Skupaj s Tonetom Sazonovim in Alešem Kunaverjem je opravil prvenstveni zimski vzpon po Čopovem stebru.

Tako Šrauf opiše snežni metež med vzponom na Triglav : ‘Ko se zjutraj s cepini izkopljemo na plano, nas čaka še za spoznanje obubnejše vreme kot zadnje dni. Sneži v gostih kosmih, kot da bi se utrgal oblak. S Kugyjeve police pokajo pršni plazovi. Pravi beli pekel. Na vetru se naša premočena obleka spremeni v leden oklep.’

Šraufova knjiga se bere kot napeta kriminalka. Plazovi, pomanjkanje kisika, šotori v plamenih, mraz, zaledenele roke, snežni viharji. In daje slutiti, da gre za človeka izjemne volje in vztrajnosti. Ta se je pokazala tudi ob vzponu na Dhaulagiri, ki je bil za Šraufa gora neporavnanih računov. Že ob prvem poskusu vzpona (ki so mu kasneje sledili še trije) pa je šla Šraufova naveza skozi kalvarijo, ki ji v zgodovini slovenskega alpinizma ni para. ‘Peklenski veter je zasipal polomljene ostanke šotora in nas stiskal v tla. Prva radijska zveza je bila tudi zadnja na tej hudičevi gori, ki je malo zatem z vsemi kanoni udarila po nas. Veter je zadivjal z vso silovitostjo in grozil, da nas bo zasul s snežno sipo. Planil sem ven, da bi popustil vrvice in odkopal. V nekaj sekundah sem imel roke trde od mraza in v paničnem strahu sem ugotovil, da je šotor za nas izgubljen! Planil sem nazaj v jazbino, že polno snega, da bi pripravil še kaj tekočine pred vzponom na vrh. Z grozo sem spoznal, da je druga in edina plinska bombica prazna! Popustilo je tesnilo in plin je ušel! Po tolkih dneh pomanjkanja hrane in pijače nam je sedaj ušla energija, brez katere ni življenja.’

A v Šraufovi alpinistični karieri niso bili le trenutki trpljenja, bili so tudi trenutki zmagoslavja. Številne preplezane stene, številni osvojeni vrhovi. Med njimi tudi Everest: ‘Tu je! Vrh! Prijel sem aluminjasti tripod in nenadoma nisem vedel, kaj bi. Rad bi nekomu stisnil roko… karkoli. Že sta tu Ang Phu in Stipe. Brez besed se objamemo in nekaj trenutkov molče stojimo na vrhu in le pridušeno hlipanje se sliši izza zaledenelih mask. To je Chomolungma! To je najvišji vrh sveta. … Vrh za katerega smo živeli dolga leta, za katerega zgodbo je svoj delček prispevalo toliko naših ljudi, vrh za katerega zgodbo so garali in trepeli prijatelji na odpravi, vrh, v katerem je skritih milijon stisk in strahov nas in naših domačih.’

Številne dogodivščine na najvišjih vrhovih sveta je, z veliko sreče in njegovo značilno trmo, preživel na koncu pa ga je življenja stal plaz pod Mojstrovko – goro na kateri se je začela njegova alpinistična pot.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 15.12.2008


 

December 2008
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv