Arhiv za Januar, 2009

Smisel za humor in duševno zdravje

Smisel za humor predstavlja zmožnost prikazovanja dogodkov kot duhovitih in šaljivih, hkrati pa gre tudi za veselo razpoloženje in dobro voljo. Psihologi govorijo o miselnem in emocionalnem procesu, ki vključuje tako prepoznavo in cenjenje humornih dražljajev kot tudi lastno kreiranje humornih dražljajev. V obeh primerih se predpostavlja, da gre za dokaj trajno osebnostno lastnost.
Pri smislu za humor govorimo tudi o določenem odnosu do sebe in sveta. Pri osebah s smislom za humor je ta odnos igriv, ne pretirano resen, neobremenjen. Posamezniki s smislom za humor se lahko distancirajo od neprijetne situacije, kar kaže na njihovo notranjo moč. Humor je tudi ena najbolj zaželenih osebnostnih karakteristik in raziskave so pokazale, da gre za eno najpomembnejših lastnosti pri izbiri partnerja. Posamezniki s smislom za humor so bolj prepoznavni tudi v družbi.

Kadar je humor povezan s smehom se skeletne mišice sprostijo, okrepi se delovanje imunskega sistema, poveča se srčni utrip, v možganih pa se sprožajo kemikalije (endorfini), ki povečajo občutja subjektivnega blagostanja. Humor je povezan z zmanjšanjem bolečine, depresije ter zaznavanjem dogodkov kot manj stresnih. V stresnih situacijah se posamezniki s smislom za humor vrednotijo bolj pozitivno in se na pomembne življenjske dogodke (pozitivne in negativne) odzivajo z večjim optimizmom. Humor poveča užitek ob pozitivnih življenjskih izkušnjah.
Humor prav tako pomaga posamezniku pri vpogledu v njegove lastne probleme in zmanjšuje občutke sovražnosti, povečuje socialno povezanost in preprečuje konflikte. Humor vzpodbuja kreativnost, izboljšuje pogajalske sposobnosti in spretnosti sprejemanja odločitev. Raziskave so pokazale, da imajo pesimisti manj smisla za humor kot optimisti. Pri soočanju s stresom osebe z več smisla za humor kot strategijo redkeje uporabljajo beg. Osebe z boljšim smislom za humor imajo tudi višje samospoštovanje.
Nekatere raziskave so pokazale tudi negativno korelacijo med smislom za humor in poročanjem o simptomih bolezni in zdravstvenih težavah. Študentje z boljšim smislom za humor naj bi tako bolj pozitivno zaznavali svoje zdravstveno stanje – manj se bojijo smrti in resnih bolezni, imajo manj negativno telesno preokupacijo in jih manj skrbi bolečina. Pozitiven humor je povezan tudi z zdravim staranjem, po drugi strani pa je humor, ki ima elemente poniževanja, povezan s problemi z zdravjem.

Humor pa je tudi obrambno-varovalni mehanizem. Humor kot obrambo lahko uporabimo v situacijah, ko na neko vprašanje ne želimo neposredno odgovoriti, odgovoru pa se lahko izognemo s pomočjo humorja. Uporaba humorja kot obrambno-varovalnega mehanizma se kaže tudi v sposobnosti prevzemanja perspektive drugega. Na račun drugih ljudi se lahko namreč šalijo le tisti, ki vedo kako daleč lahko gredo, ne da bi koga užalili. Vrh smisla za humor pa je šaljenje na lasten račun. Posameznik namreč na ta način pokaže, da se zaveda svojih pomanjkljivosti, jih sprejema in se lahko zaradi njih tudi zabava.

Viri:

Juršič, B. (2006). Smeh je pol zdravja ali kako lahko humor uporabimo v obrambne namene. Panika, 10 (3), 11-12.

Kuiper, N. A. in Nichol, S. (2004). Thoughts of feeling better? Sense of humor and physical health. Humor International Journal of Humor Research, 17 (1-2), 37-66.

Levine, J. (1963). Humor and mental health. V A. Deutsch in H. Fishman, (ur.), The encyclopedia of mental health, Vol III. (str. 786-799). New York: Franklin Watts.

Martin, R. A. (2002). Is Laughter the Best Medicine? Humor, Laughter, and Physical Health. Current Directions in Psychological Science, 11 (6), 216-220.

Myers, J. E., Sweeney, T. J. in Witmer, J. M. (2000). The wheel of wellness counseling for wellness: A holistic model for treatment planning. Journal of counseling & development, 78 (3), 251 – 266.

Nezu, A. M., Nezu, C. M. in Blissett, S. E. (1988). Sense of humor as a moderator of the relation between stressful events and psychological distress: A prospective analysis. Journal of Personality and Social Psychology, 54 (3), 520-525.

Thorson, J. A., Powell, F. C., Sarmany-Schuller, I. in Hampes, W. P. (1997). Psychological health and sense of humor. Journal of Clinical Psychology, 53 (6), 605-619.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 21.01.2009

Louann Brizendine: Ženski možgani

Ženski možgani je berljivo napisana knjiga o ženskah in o tem kako in zakaj so/smo različne od moških. Razlike med spoloma razlikuje vse od spočetja pa starosti. Od ostalih knjig na podobno tematiko se razlikuje predvsem v tem, da so trditve v večini tudi podkrepljene z viri (seznam katerih najdete na koncu knjige), kar ji daje tudi strokovno vrednost in skeptičnega bralca vsaj malo prepriča. Sicer je knjiga dovolj preprosto napisana, da ostaja primerna tudi za strokovno nepodkovanega bralca. Spodaj pa si lahko preberete nekaj utrinkov, ki so mi bili še posebej všeč.

V neki študiji so moškim in ženskam slikali možgane, medtem ko so opazovali nevtralen pogovor med parom. V moških možganih so se nemudoma vzburila središča za spolnost. Prizor so razumeli kot uvod v spolni odnos, v ženskih možganih pa se središča za spolnost sploh niso vzdražila, torej so ženske prizor dojele zgolj kot pogovor.

Do starosti osmih tednov so vsi možgani zarodkov videti ženski, kar pomeni, da je v naravi ženski spol privzet spolni odtis. V osmem tednu bo velik naval testosterona te uniseks možgane spremenil v moške, tako da bo porabil nekatere celice v središču za sporazumevanje in predelih, ki obdelujejo čustva.

Ženske ponavadi hodijo spat in se zbujajo bolj zgodaj kot moški in ta razlika traja vse do konca menopavze.

Ko se raven androgenov zniža, se ne zmanjša le agresivnost, temveč tudi spolno poželenje. Najstnice, ki jemljejo kontracepcijske tablete, so manj agresivne in imajo manjšo željo po spolnosti, ker hormonska kontracepcija v jajčnikih omejuje proizvodnjo androgenov.

Ironično je, da se ženski spolni užitek vključi šele takrat, ko se izključijo možgni. Dražljaji se lahko prenesejo v središče za užitek in sprožijo orgazem šele takrat, ko se deaktivira amigdala, ki nadzoruje strah in zaskrbljenost.

Ženskam mora biti udobno in jih ne sme zebsti v noge, če naj bi bile sploh pripravljene na seks.

Mnogi spolni terapevti trdijo, da je predigra za žensko vse tisto, kar se dogaja v štiriindvajsetih urah pred penetracijo. Moški potrebuje za predigro le tri minute.

Kar deset odstotkov domnevnih očetov, ki so jih znanstveniki testirali, ni v genskem sorodstvu z otroki, za katere so ti očetje prepričani, da so njihovi.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

1 komentar 12.01.2009

Instant življenje

Pogosto se mi zdi kot da ljudje sodobnega časa pričakujejo, da se jim v življenju za nič ne bo potrebno potruditi.

Za začetek začnimo z debelostjo (ker sem ravno pod vplivom ponovnega gledanja Super size me). Danes je veliko ljudi predebelih. In mnogo teh ljudi nikoli ne poskuša shujšati s pomočjo vadbe in zdrave prehrane, pač pa raje verjemejo čudežnim dietam, obližem, telovadnim napravam, ki zahtevajo zgolj pet minut vadbe na dan, … Če nič od tega ne pomaga pač gredo na operacijo, pa jim zmanjšajo želodec ali odstranijo maščobo. Le zakaj bi človek hujšal v potu in mukah lastnega telesa, če lahko “dirty job” opravi kirurg?

A ni tako le ko se gre za težo in zdravje? Easy way out iščemo na vseh področjih življenja. V ljubezni vlada prepričanje, da moramo najti popolno osebo, ki nas ne bo nikoli razočarala, s katero se bomo vedno strinjali, vedno razumeli, nikoli preprirali. Za razmerje se pač nismo pripravljeni truditi, ker bi partnerstvo moralo biti užitek. To prepričanje o idealni in popolni ljubezni je po mojem mnenju tudi vzrok, zakaj po nekaj letih partnerstva, ko hormoni popustijo, ljudje bežijo iz odnosov in zakonov, rekoč, da je čarovnija izginila in da so razlike nepremostljive… Odločitev, da ostaneš z nekom in rasteš v odnosu pa je le nek lari fari, ker če bi bil pameten bi ob prvem znaku krize pobegnil v nov hormonsko zadovoljujoč odnos, ki bi ga nato spet končal, ko bi bili “medeni tedni” končani. Vztrajati v razmerju je pač staromodno.

Prav tako kot je staromodno na roko pisati novoletna voščila ali brati knjige (ker so predolge in to vzame preveč časa) ali …. Zdi se, da postaja staromodno vse, kar nam vzame preveč časa. Zato najraje ne kuhamo sami, zato sosedem telefoniramo namesto da bi se sprehodili do njih, zato ne telovadimo, pač pa uporabljamo obiže proti debelosti. Zato se ne naučimo ljubiti pač pa zgolj skačemo iz enega razmerjea v drugo. Odvečni čas porabimo za same zelo pomembne reči – za računalniške igrice, spletne portale, trač revije, gledanje televizije. Skratka za vse tisto, kar nas kratkoročno razbremeni, dolgoročno pa dela otopele.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

2 komentarjev 2.01.2009


 

Januar 2009
P T S Č P S N
« Dec   Feb »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv