Arhiv za Februar, 2009

Meka Fast Food-a ali pa tudi ne …

Ameriška hrana se razlikuje od naše v več elementih. Radi imajo recimo jajca (in to pečena) v sendviču. Tako običajen sendvič ni chese and ham ampak egg and ham. K navadmim pečenim jajcem po drugi strani postrežejo krompir. Čisto običajne sendviče težko kupiš, sploh pa ne že zapakiranih (no z izjemo Starbucksa :) ), pač pa ti jih vedno sproti naredijo. In ponavadi gre za različne -salad sandwiche. Eggsalad, chickensalad, … In vse delajo z bagli, ki jih ponujajo v najrazličnejših okusih, pri čemer najbolj nenavadno izpadeš, če kupiš plain bagel ;) . Hot dog standi niti niso tako pogosti kot bi človek pričakoval, največ pa se jih nahaja pred turističnimi znamenitostmi. V kakšnih manj turističnih lokacijah, jih skorajda ni. Se pa vendarle da najti izvrsten hot dog (ampak pozor – njihovi hot dogi so precej manjši kot slovenski), pri čemer najboljšega strežejo pri Nathans famous, kjer so jedli tudi nekateri ameriški predsedniki (ampak vsi pred drugo svetovno vojno :P ).


Porcije so velike, ampak načeloma ne posebej večje kot je povprečen Slovenec navajen v slovenski gostilni. Sendviči so recimo zaradi ogromne količine nadeva, večji kot pri nas, a tudi ustrezno dražji. Gromozanske so porcije palačink, ki jih naložijo v plasti kot torto in dajo vmes nadev. Tudi testo spominja bolj na biskvit kot na naše palačinke. Splača se obiskati Dinerje, takšne klasične kot jih lahko vidite v Seinfeldu. Hamburger bo sicer dražji kot v kakšnem McDonaldsu ali Burger Kingu, a zato večji in neprimerno boljši. Pa še postrežba bo prijazna.

Mednarodni fastfoodi so v Ameriki pač nekakšno prehrambeno dno. Vsi zaposleni so tečni, njihova angleščina pomanjkljiva, klientela pa pretežno deluje napol brezdomska. Veliko boljši so po drugi strani mehiški fastfoodi, kjer si lahko celo sam izbereš kaj želiš v solati ali burritu.

Najhujša stvar, na katero pa sem s prehrambenega vidika naletela v ameriki pa je zeleni čaj. Napaka je bila že to, da sem naročila green tea latte, kar se je izkazalo za spenjeno mleko, poleg tega pa je bil čaj tako nagravžno živo zelen in tudi po okusu prav nič podoben našemu zelenemu čaju, da sem ga preprosto odvrgla v smeti. Načeloma tudi s kavo v Ameriki v povprečju ni kaj bistveno boljše, saj gre dobesedno grenko svetlo rjavo brozgo.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 25.02.2009

»Slovenci« v New Yorku

Ko smo v neki knjigarni opazili The Zizek Shelf sem začela malo bolj opazovati, kaj povezanega s Slovenijo se še najde v New Yorku. Kajpada boste v vseh knjigarnah med turističnimi vodiči našli tudi vodiče po Sloveniji. Pravzaprav je v New Yorku verjetno lažje najti vodič po Sloveniji kot v Sloveniji po New Yorku.


Večji dosežek so razstavljene fotografije umetniške skupine IRWIN v Muzeju moderne umetnosti (MoMA). V ta namen sem se o umetniški skupini malo pozanimala, tako da je tukaj tudi kratek opis iz wikipedije. “IRWIN je slovenska umetniška skupina, ki jo sestavljajo umetniki Dušan Mandič, Miran Mohar, Andrej Savski, Miran Uranjek in Borut Vogelnik. Sestavljajo del kolektiva Imenovanega NSK. Svoje ime je prevzela od tovarne ur v Chicagu. Pomeni svojevrsten fenomen sodobne umetnosti v Evropi. Svoje delo opisujejo kot “retroprincip” oz “retroavantgardo”. Skupini je bolj ljubo, da je njihovo delo kolektivno in ne individualno. Poleg tega skupina IRWIN nikoli ne podpisuje svojih del individualno; prav nasprotno; podpisani so z žigom ali podpisom, ki dokazuje da je delo nastalo v kolektivu IRWIN. IRWIN je 21. aprila 2004 v Ljubljani prejel Jakopičevo nagrado, največjo vsakoletno nagrado na področju Slovenske likovne umetnosti.”


V muzeju naravne zgodovine pa smo našli tudi piščal iz Divjih Bab ;) .

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 23.02.2009

New York

Pogled z Empire State Buildinga

New York je velikansko mesto. Mesto številnih luči, ki nikoli ne ugasnejo. Ko stojiš zvečer na vrhu Empire State Buildinga, z 381 m najvišje zgradbe v mestu (do sredine 50. let prejšnjega stoletja je bila to najvišja zgradba na svetu), in se ozreš navzdol, vidiš luči do koder ti pogled seže. Ali na Times Squaru, ko se izgubiš sredi vseh luči in reklam. Tam še napis Subway utripa in se blešči, čeprav so vsepovsod drugje postaje podzemne železnice dokaj nebleščeče in nevpadljivo označene.


A če bi morala izbrati izkušnjo, ki me je v New Yorku najbolj očarala je to, iskreno rečeno, nakupovanje. V New Yorku pač ni težko biti shopaholic. Začelo se je s knjigarnami. Vsaka povprečna knjigarna daleč presega ponudbo našega največjega Konzorcija in obsega tudi solidno ponudbo psiholoških knjig, sicer bolj poljudno znanstvenih, kot popolnoma strokovnih, a mogoče prav zato toliko bolj berljivih. Seveda se nakupovanje ne konča pri knjigah. V New Yorku je preprosto toliko trgovin z oblačili, da te prej ali slej nekaj premami in kupiš. In še razprodaje so imeli, ko smo bili tam. Pa to ne takšne razprodaje kot so pri nas, ko ponudijo polovico artiklov po 30% znižanju, ostalo pa je nova kolekcija. Tu lahko res dobiš dobre kavbojke znižane 70% in več. Leviske so za moške skorajda zastonj. In ponudba je praktično tako megalomaska kot mesto samo. New York ima kopico »nakupovalnih« ulic in četrti od slavne pete avenije (s prestižnimi butiki in draguljarnami), ulic v SoHu, kjer je postrežba sicer malce manj fascinantna, a so cene toliko bolj dostopne, do Macy’s pri Empire State Buildingu, ki je največja veleblagovnica na svetu.

A tudi sama izkušnja nakupovanja zna biti čudovita. Esprit, ki ga najdemo tudi v Sloveniji, v New Yorku nudi popolnoma drugačno doživetje. Prodajalka je prišla do mene se mi predstavila, mi odnesla plašč in izbrane stvari. Ko sem bila pripravljena na poskušanje, pa je na garderobo celo napisala moje ime. Na koncu pa mi je še našla idealen model kavbojk. Mogoče bi se lahko tudi v slovenski različici te trgovine zgledovali po tem, ne pa da prodajalke na kupce gledajo napol zviška. Z nakupovalnega stališča je močno razočarala zgolj Victoria Secret. Trgovina, ki sem se je najbolj veselila namreč nudi zelo omejen razpon velikosti košaric (beri: pri večini modelov moje velikosti sploh niso imeli), da ne govorimo o tem, da so mnogi modrci, ki jih prodajajo scufani.

Druga stvar, ki v New Yorku malce razočara je Kip svobode. Verjetno najslavnejši kip na svetu, se po ogledih velikanskih nebotičnikov v Midtownu in Downtownu, zdi predvsem majhen :) . Že res, da je visok (skupaj z betonskim podstavkom) precej zavidljivih 93 m, a v newyorški perspektivi se zdi kot pritlikavec. Ko ob sončenem zahodu pogledaš nanj z Brooklynskega mosta se skoraj izgubi v svetlobi zahajajočega sonca. Brooklynski most ob sončnem zahodu zagotovo nudi enega najlepših pogledov na New York, saj lahko poleg Kipa svobode opazujete tudi vse z zadnjimi žarki osvetljene stolpnice, ki nato zaživijo v svetlobi luči.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

5 komentarjev 21.02.2009


 

Februar 2009
P T S Č P S N
« Jan   Mar »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
232425262728  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv