Arhiv za April, 2009

Ali res že vsi jemljejo pomirjevala?

Potem, ko sem izvedela, da velik delež odraslih oseb v moji okolici uživa pomirjevala, ter malo pobrskala po internetu in našla ogromno izjav ljudi, ki pomirjevala vsaj občasno uživajo, se sprašujem, kako je lahko tako normalno, da izjemno veliko odstotek ljudi uživa pomirjevala?

Sama nisem nikoli uživala pomirjeval in tudi nisem nikoli razmišljala o tem da bi jih. Če mene vprašate jih tudi nisem potrebovala, saj sem bila sposobna preživeti tudi brez njih. Ampak očitno je bil moj koncept – žaluj, ko nekoga izgubiš, sooči se s tremo ali strahom in težavami, nenormalen. Po forumih namreč berem: pred testi, ko imam tremo, vzamem pomirjevalo; strah me je letenja, ali lahko kupim pomirjevalo brez recepta; ali po mojem mnenju najboljši: moja mama težko sedi pred računalnikom, zato je v času pisanja diplome, uživala pomirjevala. Nikakor se ne želim norčevati iz ljudi z resnimi psihičnimi težavami in nikakor ne nasprotujem uporabi zdravil pri resnih primerih. Ampak menim, da če ti nekdo umre, moraš to odžalovati. Ne moreš kar vzeti pomirjeval, da si potem zadet in otopel. S tremo pred nastopi in testi se moraš naučiti soočiti, ker težkih in pomembnih situacij v življenju ne bo vedno manj, ampak vedno več. Ne verjamem v ta koncept, če nam je težko vzamimo pomirjevala, pa bo boljše – ne zato, ker bi v resnici, kaj izboljšali, ampak zato ker smo zadeti. Krasni novi svet, ali ne?

In še nekaj. Gospe (se mi zdi, da je večinska populacija uživalcev pomirjeval vendarle ženska in mogoče tudi malo starejša), ki lepo jedo pomirjevala kot vitaminske bombončke, se potem pritožujejo nad mladino, ki pije in kadi travo. Pa so same enako odvisne in enako nesposobne in prelene se spopadati z življenjem.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

13 komentarjev 30.04.2009

Ženske, moški, zdravje

Raziskave so pokazale, da se moški in ženske med seboj razlikujejo v skoraj vseh aspektih zdravja in skrbi za zdravje. Razlike med spoloma obstajajo tako v občutku blagostanja, diagnozah in zdravljenju telesnih in duševnih motenj, stresu izhajajočem iz multiplih vlog, poklicnem vedenju in podpori socialne mreže.
Ženske pogosteje trpijo za dolgotrajajočimi kroničnimi boleznimi kot so artritis (vnetje sklepov), dermatoza (bolezen kože) in osteoporoza. Ženske so tudi pogosteje pretežke, slabše vidijo in imajo slabši dentalni status, medtem ko moški slabše slišijo. Prav tako ima več žensk kot moških sladkorno bolezen, anemijo (slabokrvnost) ter respiratorne in gastro-intestinalne težave. Moški po drugi strani trpijo za življenje bolj ogrožujočimi boleznimi kot so bolezni srca in ožilja. V bolnišnici v povprečju ostanejo dlje.
Ženske imajo pogosteje diagnosticirane duševne bolezni kot moški in jim zdravniki pogosteje predpišejo psihoaktivna zdravila. Kar 70% psihoaktivnih zdravil (antidepresivov, pomirjeval) naj bi tako bilo predpisanih ženskam. Moški pa imajo kar štirikrat pogosteje kot ženske postavljene diagnozo alkoholizma in antisocialne osebnosti, medtem ko imajo ženske dvakrat pogosteje afektivne (čustvene) motnje kot so depresija, anksioznost in različne fobije.
V trenutkih stiske se moški in ženske obnašajo drugače. Moški pogosto zanikajo potrebo po pomoči, s tem pa ignorirajo blažje simptome bolezni, stresa in bolečine. Tako kar dve tretjini moških, ki iščejo zdravstveno pomoč, zanika probleme, ki jim jih diagnosticirajo zdravniki. Ženski vzorec povezanosti in vzajemne nege po drugi strani dovoljuje sprejemanje pomoči in spodbuja komunikacijo o čustvih in težavah. Ker ženske pogosteje ubesedijo svoje težave in iščejo pomoč, pogosteje uporabljajo zdravstvene storitve, so tudi pogosteje označene kot »bolne« in dobijo predpisana zdravila. Moški po drugi strani pogosteje prejmejo neformalno nego doma.
Ženske v splošnem poročajo o nižjih ravneh dobrega počutja kot moški, kar pa verjetno odseva predvsem razlike med spoloma v iskanju pomoči in zavedanju bolezenskih simptomov. Ženske prej prizajo, da potrebujejo pomoč in hitreje obrnejo povratno zanko nazaj k vzdrževanju homeostaze. Moški pa povratno zanko pogosteje blokirajo in zanikajo probleme. Ker pozneje in redkeje priznajo zdravstvene težave, pri njih pogosteje pride do resnejših zdravstvenih težav. Ženske so tako res pogosteje diagnosticirane, zdravljene in vključene v formalne zdravstvene ustanove, a kljub temu moški umirajo mlajši.
Tako je na 100 zarodkov ženskega spola spočetih kar 125 zarodkov moškega spola, vendar kar 27% več fantkov kot punčk umre v prvem letu življenja. Med osebami, ki dočakajo 100 let, pa je kar petkrat več žensk kot moških.

Literatura:

Crose, R., Nicholas, D. R., Gobble, D. C. in Frank, B. (1992). Gender and wellness: A multidimensional systems model for counseling. Journal of Counseling & Development, 71 (2), 149-156.

Myers, J. E., Sweeney, T. J. in Witmer, J. M. (2000). The wheel of wellness counseling for wellness: A holistic model for treatment planning. Journal of Counseling & Development, 78 (3), 251-266.

Rodin, J. in Ickovics, J. R (1990). Women’s health: Review and research agenda as we approach the 21st century. American Psychologist, 45 (9), 1018-1034.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 16.04.2009

Bohorski slapovi

So super ideja za krajši ali daljši izlet (dolžino ture namreč brez problema prilagodite svojim sposobnostim, saj si ni potrebno ogledati vseh slapov naenkrat, pač pa se lahko odločite zgolj za ogled enega ali dveh slapov). Mi smo se odločili za daljšo različico in si ogledali štiri slapove: Bojanco, Pekel, Ubijavnik in Bojavnik.

Pot smo začeli v vasi Jablance (tam najdete tudi tablo z zemljevidom poti) ter se spustili do Dobrovskega potoka in nato nadaljevali ob njegovi strugi. To je potrebno tudi večkrat prečkati, zato je na pot priporočljivo vzeti tudi palice. Ob poti smo občudovali cvetje in pa številne močerade, ki so zaradi obilice dežja v preteklih dneh pokukali na plano. Nato smo zavili ob strugi Stranjskega potoka in pot nas je kmalu pripeljala do slapa Bojanca.

Od tam nas je čakal strm vzpon, nato pa zopet spust v dolino potoka Blanščice, na katerem je slap Pekel. Nato pa ponovno vzpon, ki nas je pripeljal do partizanske tiskarne, nato pa do asfaltne ceste po kateri smo se spustili skozi vas Puste Lužice. Od tam na kolovoz in skozi gozd do Dobrovskega potoka in do slapa Ubijavnik. Tam smo se nato ločili na dve skupini: šoferji so šli nazaj do Jablanc po avtomobile, ostali pa smo se podali proti koči na Bohorju. Od tam smo se nato z avtomobili odpeljali do izhodišča za slap Bojavnik – do koder pa je s ceste le kakšnih pet minut hoje.

Tako smo preživeli prečudovit nedeljski dan, turo pa priporočam vsem ljubiteljem narave. Vendar ne pozabite na primerno opremo (planinski čevlji, palice), saj je pot mestoma dokaj zahtevna. Tura, ki smo jo opravili pa zahteva približno štiri do pet ur hoje (odvisno od telesne pripravljenosti in velikosti skupine seveda).

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

6 komentarjev 12.04.2009


 

April 2009
P T S Č P S N
« Mar   Maj »
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
27282930  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv