Arhiv za Maj, 2009

Golica – slovensko romarsko središče?

Golica je v maju verjetno najbolj oblegana slovenska gora. Zaradi narcis kajpada. Ko smo se prejšnji vikend odpravili tja, jih ravno v obilicah ni več bilo (vsaj v dolini ne), zato pa je bilo toliko več planincev/turistov. Vsa parkirišča polna, okolica planinske koče zabasana, gost promet v smeri na in z vrha …

Edina sreča je bila, da smo se proti koči po pomoti odpravili po zimski poti, ki je pravzaprav zahtevna pot in je ne izbere toliko pohodnikov. Tako smo se dejstva koliko ljudi je hkrati z nami na Golici prav zavedli še pri koči. Ampak na srečo je bilo vreme solidno in je tako lahko vsakdo mirno našel prostor zase zunaj na travi (samo na štrudel, ki sem si ga strašno zaželela, je bilo treba čakati deset minut v vrsti).

Izlet je kljub gneči uspel in če je bilo narcis malo manj, je bila zato obilica drugega cvetja. Ampak Golice v maju ob vikendih vseeno ne nameravam obiskati vsaj še nekaj let. Raje med tednom, če si bom že zaželela narcis …

Sem pa med potjo naletela na tega prav prikupnega žužka, ki pa nikakor ni zaželel zapustiti mojega čevlja …

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 28.05.2009

Nanos

Nanos je visoka kraška planota in hkrati tista pregrada, ki celinski del Slovenije ločuje od Primorja. Hkrati pa je Nanos tudi priljubljena izletniška točka, tako za tiste manj izkušene in kondicijsko malo slabše pripravljene, kot tudi tiste bolj izkušene.

Mi smo z pohodom začeli v Gradišču (vasica nad Vipavo) in se po zahtevni poti povzpeli na Gradiško turo (793 m). Od tam pa do Furlanovega zavetišča pri Abramu (900 m). Furlanovo zavetišče je pravzaprav precej velik kmečki turizem (oz. turistična kmetija, kot naj bi bil bolj pravilen izraz), kjer se lahko tudi zelo poceni najeste (vendar je, če želite dobiti mizo znotraj gostišča in ne zunaj na klopcah, vsaj ob nedeljah potrebna rezervacija). Lahko si pogledate tudi medveda, ki pa žal nima najbolj ugodnih življenjskih razmer. Od Furlanovega zavetišča smo pot nadaljevali do Vojkove koče na Nanosu (1240 m). Od tam pa smo se spustili v Veliko Ubeljsko, kjer stoji spomenik krompirju. Imamo srečo – imamo krompir. No ja, nadaljnih komentarjev ne bom podajala …

Naš izlet je sicer trajal dobrih šest ur in predvsem začeten vzpon na Gradiško turo in spust v Veliko Ubeljsko (začetni del spusta je zelo strm in kolena kar precej trpijo) sta dokaj naporna. Tako da tistim z manj kondicije priporočam, da se povzpnejo z Furlanovega zavetišča do Vojkove koče in nato po isti poti nazaj. Ta del poti traja nekje 2 uri in velik del poti je skoraj raven.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 17.05.2009


 

Maj 2009
P T S Č P S N
« Apr   Jun »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Kategorije

174

Povezave

Arhiv