Arhiv za September, 2009

Integracija

V zadnjih letih se v Sloveniji zelo vzpodbuja vključevanje otrok s posebnimi potrebami v »navadne« osnovne šole. Verjamem, da s tem samo po sebi ni nič narobe. In ima svoje prednosti, predvsem za otroke, ki so osnovno šolo z nekaj dodatne pomoči tudi sposobni dokončati. Vendar …

Se ob spodbujanju integracije (in inkluzije) otrok s posebnimi potrebami pojavljajo tudi številne težave. Nekatere so logistične in se jih bi dalo odpraviti, druge so verjetno neodpravljive. Pa poglejmo …

Eden glavnih razlogov zakaj se otroke s posebnimi potrebami vključuje v običajne osnovne šole je prednost vključitve v »realno« okolje med vrstnike, in pa tudi to, da vključitev otroka v OŠ s prilagojenim pogosto zaznamuje otroka (a nikar ne pozabimo njegove družine – starši se namreč pogosto bolj sramujejo tega, da bi otrok šel v OŠ s prilagojenim programom kot otroci sami). A otrokom s posebnimi potrebami se tudi v navadnih osnovnih šolah pogosto dogaja, da so izključeni in zasmehovani zaradi svoje drugačnosti. Prav tako pogosto ne uspejo dohajati šolskega programa (predvsem otroci z motnjami v duševnem razvoju), kar rezultira v negativni samopodobi, agrestivnosti, frustracijah, … Ne tako redko se dogaja, da se otroka z motnjo v duševnem razvoju zaradi forsiranja staršev vpiše na običajno OŠ. Tam ne razume snovi, je neuspešen na šolskih testih, … Ko se čez nekaj let ugotovi, da otrok navadne OŠ res ne bo mogel izdelati, pa so se osnovnim težavam pridružile še tako hude prilagoditvene in čustvene težave in otrok niti OŠ s prilagojenim programom ni več sposoben končati, pač pa ga usmerijo na oddelke vzgoje in izobraževanja.

Dejstvo je tudi, da učitelji na osnovnih šolah niso usposobljeni za delo z otroci s posebnimi potrebami. Da pa bi za učinkovito delo dodatna usposabljanja potrebovali. Prav tako razredi v običajnih osnovnih šolah štejejo po 20 ali več učencev. In učitelj, ne glede na svoje znanje in kvalifikacije, težko posveča dovolj pozornosti otroku s posebnimi potrebami. Osnovne šole s prilagojenim programom imajo bistveno manjše razrede – po 5 ali maksimalno 10 učencev, kjer se učitelj bistveno lažje posveti posamezniku. Hkrati pa te šole premorejo strokovno usposobljenje time defektologov, pedagogov, logopedov, psihologov, fizioterapevtov. Skratka vsi strokovnjaki, ki jih otrok potrebuje so na dosegu roke.

Odločitev, kam bodo vključili svoje otroke, seveda ostaja na strani staršev in prav je tako. A naj pri odločitvi gledajo tudi na dobrobit otroka, na to kje mu bo lažje in bolj prijetno, kje se bo lažje vključil v družbo vrstnikov, in ne le na to, kaj je dobro za njihov ugled v družbi. In seveda je potrebno verjeti v otroka in njegove sposobnosti, a tako kot je otroke nevarno podcenjevati, jih je nevarno tudi precenjevati.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

2 komentarjev 29.09.2009

Generacija, ki vstopa v odraslost

Čeprav se prestop iz mladostništva v odraslost pogosto definira s pravno določeno starostjo, ko posameznik doseže polnoletnost, se še pogostje definira s posameznikovo ekonomsko neodvisnostjo, selitvijo od doma, koncem šolanja. In kar naenkrat sem se znašla v tej generaciji. En dan diplomski izpit, naslednji dan razgovori za službo. Dobesedno.

Če so bili zadnji mesece med sošolci in sošolkami posvečeni v prvi vrsti izdelavi diplome, je september tako rekoč turbolenten. Na facebooku se je zgodil zanimiv socialni fenomen. Konec avgusta so se začela poročila o tem, kdo je dokončal diplomo, pa kako je šla v vezavo in iz vezave. Nato novice o diplomskih komisijah in diplomskih izpitih. In sedaj … Poročila o novih doplomirancih :) . In prav fajn se mi zdi, da nas bo več kot polovica tistih, ki smo začeli v prvem letniku skupaj, sedaj tudi diplomirala.

In sedaj, ko so prvi že diplomirali, mnogi pa do konca meseca še bodo, so se začela na facebooku pojavljati sporočila o zaposlitvenih razgovorih, službah, celo kakšni zaroki in dojenčku na poti. Jap, treba bo vstopiti v svet odraslih …

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 16.09.2009

Izgubljeni (in najdeni) svet Zlatorogovega kraljestva

Triglavska jezera naj bi bil prepovedani svet rajskega Zlatorogovega kraljestva. In Dolina Triglavskih jezer, katere čudovita narava je bila tudi eden izmed vzrokov ustanovitve Triglavskega narodnega parka, je vsekakor pravljična.

Mi smo turo začeli na planini Blato in nadaljevali proti planini Pri jezeru ter naprej do Dednega polja. Tam smo se usmerili v smer sedla Vrata in Koče na Prehodavcih, a po slabe pol ure hoje zavili z glavne poti na pastirsko pot proti Prvemu Voglu. S prvega vrha se je pot malo po brezpotju in malo po neoznačeni poti nadaljevala na Drugi in Zadnji Vogel, od tam pa smo se spustili na sedlo Vrata, kjer smo se ponovno priključili markirani poti. Od tam smo se spustili do Zelenega jezera in naprej po Dolini Triglavskih jezer do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer smo tudi prespali. Skupaj je bilo prvi dan slabih 7 ur hoje.

Drugi dan smo se nato podali s Koče pri Triglavskih jezerih do planine Ovčarija (čez Prode) od tam pa nazaj do Dednega polja in planine Blato. Skupaj približno 3 ure in pol hoje.

Kajpada obstaja še kar nekaj drugih poti do Doline Triglavskih poti in tudi s začetno točko planino Blato lahko izberete malo drugačno pot kot smo jo ubrali mi. Za tiste bolj izkušene in opremljene tudi z planinskimi zemljeviti bi priporočala vzpon na Vogle, saj se tam na ogled postavljajo preproge planik, ki jih v sami Dolini Triglavskih jezer ni toliko videti. Tudi sicer se ob poti na ogled postavlja veliko planinskega življa, no in na planinah tudi nekaj prav prikupnih krav ;) .

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 3.09.2009


 

September 2009
P T S Č P S N
« Avg   Okt »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv