Arhiv za November, 2009

Stane Belak – Šrauf: Veliki dnevi

Stane Belak – Šrauf je bil več desetletij ena gonilnih sil slovenskega (in še prej jugoslovanskega alpinizma). Bil je vzornik, občudovanec in učitelj, iskalec in generator idej. Tak je v alpinizmu kot vodja premikal meje možnega, odrival predsodke ter izžareval neizmerno željo po uspehu, s katero je vlekel mnoge za seboj. Bil je prvi Slovenec na vrhu osemtisočaka in to po vzponu preko strme južne stene Makaluja, ki je takrat predstavljala kakovostni vrh v Himalaji in popoln stik s svetovnim alipinističnimi trendi. Skupaj s Tonetom Sazonovim in Alešem Kunaverjem je opravil prvenstveni zimski vzpon po Čopovem stebru.

Tako Šrauf opiše snežni metež med vzponom na Triglav : ‘Ko se zjutraj s cepini izkopljemo na plano, nas čaka še za spoznanje obupnejše vreme kot zadnje dni. Sneži v gostih kosmih, kot da bi se utrgal oblak. S Kugyjeve police pokajo pršni plazovi. Pravi beli pekel. Na vetru se naša premočena obleka spremeni v leden oklep.’

Šraufova knjiga se bere kot napeta kriminalka. Plazovi, pomanjkanje kisika, šotori v plamenih, mraz, zaledenele roke, snežni viharji. In daje slutiti, da gre za človeka izjemne volje in vztrajnosti. Ta se je pokazala tudi ob vzponu na Dhaulagiri, ki je bil za Šraufa gora neporavnanih računov. Že ob prvem poskusu vzpona (ki so mu kasneje sledili še trije) pa je šla Šraufova naveza skozi kalvarijo, ki ji v zgodovini slovenskega alpinizma ni para. ‘Peklenski veter je zasipal polomljene ostanke šotora in nas stiskal v tla. Prva radijska zveza je bila tudi zadnja na tej hudičevi gori, ki je malo zatem z vsemi kanoni udarila po nas. Veter je zadivjal z vso silovitostjo in grozil, da nas bo zasul s snežno sipo. Planil sem ven, da bi popustil vrvice in odkopal. V nekaj sekundah sem imel roke trde od mraza in v paničnem strahu sem ugotovil, da je šotor za nas izgubljen! Planil sem nazaj v jazbino, že polno snega, da bi pripravil še kaj tekočine pred vzponom na vrh. Z grozo sem spoznal, da je druga in edina plinska bombica prazna! Popustilo je tesnilo in plin je ušel! Po tolkih dneh pomanjkanja hrane in pijače nam je sedaj ušla energija, brez katere ni življenja.’

A v Šraufovi alpinistični karieri niso bili le trenutki trpljenja, bili so tudi trenutki zmagoslavja. Številne preplezane stene, številni osvojeni vrhovi. Med njimi tudi Everest: ‘Tu je! Vrh! Prijel sem aluminjasti tripod in nenadoma nisem vedel, kaj bi. Rad bi nekomu stisnil roko… karkoli. Že sta tu Ang Phu in Stipe. Brez besed se objamemo in nekaj trenutkov molče stojimo na vrhu in le pridušeno hlipanje se sliši izza zaledenelih mask. To je Chomolungma! To je najvišji vrh sveta. … Vrh za katerega smo živeli dolga leta, za katerega zgodbo je svoj delček prispevalo toliko naših ljudi, vrh za katerega zgodbo so garali in trepeli prijatelji na odpravi, vrh, v katerem je skritih milijon stisk in strahov nas in naših domačih.’

Številne dogodivščine na najvišjih vrhovih sveta je, z veliko sreče in njegovo značilno trmo, preživel na koncu pa ga je življenja stal plaz pod Mojstrovko – goro na kateri se je začela njegova alpinistična pot.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 22.11.2009

Med teorijo in prakso

Tekom študija smo s sošolkami velikokrat »tožile«, da študij ne ponuja dovolj prakse. Psihologija je namreč na nek način zelo raziskovalno usmerjen študij. Veliko je raziskovalnih projektov, statistike, znanja o razvijanju in aplikaciji testov, a po drugi strani zelo malo »vaje« v tem, kako voditi svetovalni razgovor, kako komunicirati s pacientom, stranko. In ko prideš v prakso si na nek način v prvem trenutku res gol in bos. A imaš to prednost, da znaš najti literaturo o metodah dela, ki bi bile koristne za delo z določeno populacijo. Ni te strah prebrati znanstvenega članka. In razumeš, kaj ti sporoča.

V praksi pa zdaj opažam, da veliko ljudi ima praktične izkušnje, a jih je »strah« teorije. Da jim je težko prebrati strokovni članek, da se ne spomnijo sami, da bi šli v knjižnjico in si izposodili strokovno literaturo … In da včasih težko razmejijo med tem, da njihove izkušnje sicer so relevantne, vendar morda raziskave ne dajejo enakih ugotovitev kot njihovi primeri. Če je študent razmišljal morda preveč globalno (v smislu, da ne raziščemo nič, če nimamo vzorca vsaj 200 ljudi :) ), potem »praktik« razmišlja preveč lokalno – češ jaz imam svoje izkušnje, ne zanima pa me, kaj se dogaja na splošno.

Ravnotežje med obojim bo gotovo težko najti. Kajti tudi sama sem opazila, da me je kar naenkrat potegnilo v ozko specifiko dela, ki ga opravljam. A verjamem, da je dobro ohraniti širši pogled in kdaj pokukati tudi nazaj v svet teorije in raziskav.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

5 komentarjev 10.11.2009


 

November 2009
P T S Č P S N
« Okt   Dec »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv