Arhiv za December, 2009

O spolnem nadlegovanju

Niso tako redki moški, ki ob spolnem nadlegovanju partnerke bolj škodijo kot pomagajo. Obtožujejo ali celo oddidejo, češ da s punco, ki so jo posilili, oni ne morejo biti. Zato, dragi moški, se poskušajte zavedati naslednjih dejstev:

1. Ženske nikoli ne izberemo, da bomo spolno nadlegovane. To ni nekaj, kar bi si želele.

2. Je pa izjemno neprijetno in boleče, ko se nam zgodi in takrat potrebujemo podporo.

3. Dejstvo, da v tistem kratekem trenutku, ko nas je nekdo zgrabil za zadnjico, nismo odreagirale in »zločinca« brcnile v mednožje, ne pomeni, da nam je to prijalo. Pomeni preprosto, da smo bile presenečene, šokirane in da se nismo dovolj hitro zbrale, da bi v množici identificirale storilca in ga v trenutku onesposobile. Nenazadnje – če ste vi zraven, zakaj potem vi niste odreagirali kot superman in kaznovali nadlegovalca?

4. Spolno nadlegovanje žal ni nekaj čemur bi se izognile z lahkoto – recimo, da zgolj ne bi nosile mini kril ali ne bi hodile po ulici x ponoči. Dogaja se ne glede na to ali si v kavbojkah ali krilu. Dogaja se sredi belega dne v parku, kjer so okoli tebe mamice z vozički. Dogaja se, ko greš iz šole ali službe. Verjamem, da bi se ženske z veseljem odpovedale kakšnemu kosu oblačila ali ali hoji po točno določeni ulici, če bi bile potem varne. Pa žal ni tako preprosto. In razen, če se odpovemo življenju nasploh in se zapremo v hišo do konca svojih dni, ne moremo biti nikoli 100% varne.

Zato – ko se nam kaj takšnega zgodi in se vam zaupamo, poskušajte razumeti, da je nam najbolj hudo. Da smo žrtve me in ne vi. Da potrebujemo podporo in ne kritike. Ker me nismo naredile nič narobe in si niti slučajno nismo želele, da se nam kaj takšnega zgodi.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

35 komentarjev 25.12.2009

Bernadette McDonald: Tomaž Humar

Biografija o Tomažu Humarju je ena redkih biografij o slovenskih alpinistih, težo pa ji daje tudi dejstvo, da jo je napisala dolgoletna vodja Festivala gorniškega filma Banff ter avtorica in urednica številnih knjig o gorništvu in alpinizmu. Biografija je nastajala predvsem v sodelovanju Bernadette McDonald in Tomaža Humarja, seveda pa tudi nekaterih Humarju bližnjih oseb. Predgovor h knjigi je napisal znameniti Reinhold Messner.
Vsako poglavje nudi vpogled v dve zgodbi – najprej v plezanje in kasneje v reševanje Tomaža Humarja iz Rupalske stene v Nanga Parbatu, nato pa še vpogled v celotno zgodbo njegovega odraščanja in alpinističnih dosežkov. Dotakne se vseh njegovih pomembnejših alpinističnih vzponov, a tudi njegovega zasebnega življenja – od težavnega odnosa z očetom v mladosti do zakonskih težav. Izvrstno prikaže samosvojo osebnost in izjemno trmo ene največjih alpinističnih oseb našega časa.
Kot vse zgodbe izjemnih alpinistov je tudi zgodba Tomaža Humarja zmes solz sreče in žalosti. Začetek Humarjeve himalajske kariere je predstavljal Ganeš V, kamor ga je povabil takrat že legendarni Stane Belak – Šrauf, ki je novinca označil za “mucka z dobro nabrušenimi kremplji”. Le eno leto kasneje (1995) je dosegel svoj prvi osemtisočak – Anapurno. Leta 1996 je sledil vzpon po severozahodni steni Ama Dablama, za katerega sta z Vanjo Furlanom dobila najvišjo alpinistično nagrado zlati cepin. Sledili so vzponi na Bobaje, Nuptse in El Capitan – Reticent Wall. Nuptse je bil izmed teh vzponov prelomen, saj je z vrha gore odpihnilo Tomaževega soplezalca Janeza Jegliča – Johana in po tej tragediji je Tomaž v večini plezal sam. Leta 1999 je preplezal južno steno Daulagirija, vzpon je iz Tomaža Humarja naredil zvezdo – ne le v alpinistični sferi, pač pa tudi med “navadnimi” ljudmi.
Zgodovinskemu vzponu je sledila nesreča, ki bi skoraj pomenila konec Humarjeve alpinistične kariere. Pa se ni zgodila v gorah, pač pa pri padcu med gradnjo lastne hiše. Po dolgem okrevanju je poškodovana noga ostala dva in pol centimetra krajša od zdrave. A Tomaža niti to ni ustavilo in leta 2002 je nadaljeval z osvajanjem gora in sten – zvrstili so se osemtisočak Šišapangma, prvenstvena smer v Acongcagui, Cholatse. Leta 2005 je sledil neuspešen (in medijsko zelo izpostavljen) poskus vzpona po osrednjem delu Rupalske stene. Zaradi helikopterskega reševanja in velike medijske izpostavljenosti odprave se je del alpinistične srenje še bolj kritično obrnil proti njemu. Od takrat je Tomaž plezal daleč od oči kamere in leta 2007 preplezal južno steno Anapurne.
Konec letošnjega leta je bil Tomaž še enkrat osrednja medijska osebnost. Med plezanjem v steni Langtang Lirunga se je ponesrečil, a je bilo tokrat helikoptersko reševanje žal prepozno. Za vedno je odšel eden najboljših in verjetno tudi najbolj kontroverznih alpinistov našega časa. Knjiga ostaja kot spomin na izjemno osebnost, ki je plezalski svet spremenila za vedno, hkrati pa je s svojo preprostostjo, dobrodelnostjo in stalno težnjo, doseči več in biti boljši, vplivala tudi na “navadne smrtnike”.

“Vznemirjenje je posledica vibracij.
Sprožijo misel, ta pa se razvije v idejo.
Ideja živi, dokler jo nosimo v srcu.
Odvisna je od naše iskrenosti, pozornosti uma,
samega življenja.
Ko se predamo ideji, ni več ovir,
ampak je le še POT.
Vera, pogum, razumevanje nam pomagajo doreči
oltar žalovanja …
Vse, kar ostane, je potovanje, potovanje na drugo stran,
kjer pogum, vera, razumevanje niso več potrebni.”
(Tomaž Humar)

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 17.12.2009


 

December 2009
P T S Č P S N
« Nov   Feb »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv