Arhiv za Februar, 2010

Kam gredo poredni otroci?

Med vožnjo mimo šole, na kateri sem zaposlena (gre za osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami), neka deklica reče: »Sem pa grejo tisti, ki niso pridni.« Ne vem kdo otroke uči, da je šola za otroke s posebnimi potrebami enako šoli za poredne, a želela bi da neha. Takšne trditve odraslih (po možnosti izrečene v obliki grožnje – češ, če ne boš pridna boš pa šla tja v šolo) ustvarjajo nepotrebne stereotipe o učencih, ki imajo posebne (učne) potrebe. Že tako se o šolah kot je naša širi nek čuden prizvok in je vse starše groza in strah, da bi otroka poslali v šolo kot je naša (češ potem pa bo zaznamovan), a da se otrokom s posebnimi potrebami daje še stigma porednih (in torej socialno neprilagojenih) je resnično nepotrebno.

A zdaj k drugemu del te zgodbe. Z inkluzijo otrok s posebnimi potrebami v »navadne« osnovne šole se je število otrok v šoli s prilagojenim programom drastično zmanjšalo. Večina otrok se namreč prvotno usmeri v lokalne osnovne šole. Prve tri razrede nato skoraj vsi otroci ostanejo tam. Takrat namreč ni ocen in učitelji nekako spregledajo nezadostno znanje takšnih učencev. Prvi »naval« otrok v našo šolo je potem v četrtem razredu – ko se dobi ocene, potem pa prihajajo k nam tja do sedmega ali osmega razreda učenci, za katere se je izkazalo, da osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom niti ob dodatni pomoči ne zmorejo. V teoriji je s tem vse lepo in prav. V praksi pa niti ne.

V praksi se namreč dogaja, da je velik del otrok k nam usmerjen tudi zato, ker so vedenjsko problematični. Vedenjsko neproblematičen otrok šoli namreč ne povzroča težav (prinaša pa koristi kot npr. manjše število učencev v razredu – kar pogosto pomeni, da lahko šola recimo ohranja 2 razreda namesto, da bi morala vse učence združiti v enega). Vedenjsko problematičen otrok pa prinaša marsikatero težavo – od motenja pouka do grožnje varnosti drugih učencev in osebja. In občutek imam, da pri takšnih učencih šola staršem veliko hitreje predlaga, da bi svojega otroka preusmerili na program z nižjim izobrazbenim standardom. (Morda kateri šoli sicer delam krivico, a marskikateri zagotovo ne.) In tako do neke mere v resnici postajamo šola »porednih« otrok.

In še en del zgodbe je, ki me čudi. Kaj šole delajo, ko se vedenjske težave pojavijo? Ker včasih kak učenec pove, kaj vse je počel na prejšnji šoli in vprašaš se lahko samo – kako za božjo voljo niso ukrepali? So izčrpali vse možnosti in obupali ali sploh niso poskusili?

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

8 komentarjev 11.02.2010


 

Februar 2010
P T S Č P S N
« Dec   Mar »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728

Kategorije

174

Povezave

Arhiv