Arhiv za Marec, 2010

Osebni prostor

Se imeli kdaj neprijeten občutek, da je nekdo nepovabljen vdrl v vaš osebni prostor? Se vam preprosto fizično preveč približal in ste se počutili nekako »nadlegovani« zgolj zato, ker vas je od nekoga ločilo premalo centimetrov (in to ob dejstvu, da ni kazal nobenih drugih znakov »pretirane intimnosti«). Prvič sem se na faksu res zavedla, da ljudje imamo zelo različen osebni prostor, ko je nek asistent pač pristopil za moje pojme preblizu. In potem razmišljala, da vse kar me je v tistem trenutku zmotilo, je bila premajhna razdalja in da v njegovem vedenju ni bilo prav nič drugega moteče. In se tako najlepše v praksi naučila, da ljudje pač potrebujemo različno velik osebni prostor in da nas lahko prevelik ali premahjen medosebni prostor kar hitro zavede pri presojanju naklonjenosti oz. nenaklonjenosti.

Kar nekaj raziskav je bilo v preteklosti že narejenih o tem kakšni ljudje potrebujejo koliko osebnega prostora. Rezultati niso čisto enotni, a vendar poglejmo kaj pravijo. Moški, ki potrebujejo manjši medosebni prostor naj bi bili bolj inteligentni, ekstravertirani in dominantni. Za ženske velja, da naj bi medosebna razdalja  korelirala s samopodobo in ekstravertnostjo. V splošnem velja, da na osebni prostor vplivajo predvsem samozavest, občutek nadzora in moči.

Intimna razdalja večine oseb je približno 50 cm okoli osebe in ta je rezervirana zgolj za družinske člane in dobre prijatelje. Osebna razdalja (od 50 cm pa nekje do metra in pol) je namenjena prijateljem in znancem. Socialna razdalja (od metra in pol do treh metrov in pol) pa je namenjena uradnim, službenim in ostalim manj osebnim interakcijam.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

1 komentar 31.03.2010

Pomladno prebujenje


  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 28.03.2010

Ekonomski vidiki duševnega zdravja

Preučevanje povezave med socio-ekonomskim statusom in duševnimi boleznimi se je začelo v 70. letih prejšnjega stoletja. Te raziskave so pokazale, da imajo osebe z nizkim SES več težav z duševnim zdravjem kot osebe iz bolj priviligiranih socialnih skupin. Psihopatologija naj bi bila v najnižjem socialnem razredu kar dvainpolkrat pogostejša kot v najvišjem.

Povezeve med SES in posameznimi motnjami pa so različno velike. Pojavnost motenj v najnižjem SES razredu v primerjavi z najvišjem je 1,79-krat višja za veliko depresijo, 3,59-krat višja za odvisnost in zlorabo alkohola in 7,85-krat višja za shizofrenijo. Razlike v duševnem zdravju glede na dohodek so mnogo večje za resne duševne težave kot pa za zdravje na splošno.

Pri najstnikih je subjektivna percepcija SES pozitivno povezana s psihološkimi lastnostmi (torej višje kot najstniki zaznavajo SES svoje družine, boljše bo njihovo duševno zdravje). Posamezniki, ki so zaznavali družinske SES kot višji, so bili bolj optimistični, imeli višjo samospoštovanje in večji občutek kontrole. Po drugi strani pa pri najstnikih kronična izpostavljenost revščini poveča tveganje za pojav depresije, zlorabe različnih substanc, zgodnje spolne aktivnosti in kriminalne aktivnosti.

Depresija in samomorilnost

Ekonomske razmere v družini vplivajo na nevarnost pojava depresije pri otrocih. Dejavniki tveganja za pojav depresije pri otrocih so: življenje v enostarševski družini, brezposelnost in nizka izobrazba staršev.

Prav tako naj bi ženske, ki živijo v slabih ekonomskih pogojih in hkrati skrbijo za majhne otroke, pogosteje doživljajo simptome depresije kot ostale ženske. Še posebej veliko depresivnih simptomov pa se je pojavljajo pri ženskah, ki so bile brez zaupnikov, brez pomoči pri vzgoji otrok, zaposlitve in tistih, ki so kronično doživljajo stresne dogodke, še posebej povezane z ekonomskimi problemi. Depresivni simptomi naj bi se pojavljali pri skoraj polovici (48%) mater z nizkimi dohodki in majhnimi otroki, predvsem tistih, ki so hkrati tudi samske. Nezaposlene ženske z nizko stopnjo socialne podpore  imajo več simptomov depresije kot zaposlene ženske z nizko stopnjo socialne podpore. K zadovoljstvu in mentalnemu zdravju zaposlitev veliko pripomore predvsem pri samohranilkah z nizko stopnjo izobrazbe. Za te je zaposlitev posebej koristna, saj imajo v splošnem slabši dostop do podpore okolja. Za ženske, ki imajo primanjkljaje v socialnem omrežju, je zaposlitev nadomestilo za podporo v socialnem okolju in prinaša olajšanje od stresa v domačem okolju in vzpodbuja občutek lastne kompetentnosti in učinkovitosti.

Med ljudmi z nižjim SES je tudi več samomorov – dejavnik tveganja za samomorilno vedenje je tako brezposelnost, kot tudi neugodno družbeno okolje (visoka stopnja brezposelnosti in nizek dohodek na prebivalca).

Vplivi revščine

Povezava med revščino in slabim duševnim zdravjem niti ni presenetljiva, ko upoštevamo, da revščina povzroča pri posamezniku in družini precej stresnih situacij. Revne ženske se pogosto znajdejo v življenskih situacijah, ki so grozeče in jih ne zmorejo nadzorovati. Prav tako so pogosteje kot spološna populacija izpostavljene zločinom in nasilju, bolezni in smrti otrok ter aretaciji in zaprtju mož. Poleg tovrstnih pomebnih in velikih dogodkov, pa stres povzročajo stalni nezaželeni življenski pogoji kot so neprimernost bivališča, nevarne soseske in finančna negotovost.

Viri

Belle, D. (1990). Poverty and women’s mental health. American Psychologist, 45, 385-389.

Chen, E. in Paterson, L. Q. (2006). Neighorhood, family, and subjective socioeconomic status: How do they relate to adolescent health? Health Psychology, 25, 704-714.

Fergusson, D. M., Woodward, L. J. in Horwood, L. J. (2000). Risk factors and life processes associated with the onset of suicidal behaviour during adolescence and early adulthood. Psychological Medicine, 30, 23-39.

Gore, S., Aseltine, R. H. Jr., Colten, M. E. (1992). Social  structure,  life  stress and  depressive symptoms in a high school-aged population. Journal of Health and Social Behavior, 33, 97-113.

Hall, L. A., Williams, C. A. in Greenbcrg, R. S. (1985). Supports, stressors, and depressive symptoms in low-income mothers of young children. American Journal of Public Health, 75, 518-522.

Jenkins, R., Bhugra, D., Bebbington, P., Brugha, T., Farrell, M., Coid, J., Fryers, T., Weich, S., Singleton, N. in Meltzer, H. (2008). Debt, income and mental disorder in the general population. Psychological Medicine, 38, 1485-1493.

Lewinsohn, P. M., Roberts, R. E., Seeley, J. R., Rohde, P., Gotlib, I. H., Hops, H. (1994). Adolescent Psychopathology: II. Psychosocial Risk Factors for Depression. Journal of Abnormal Psychology, 103, 302-315.

Mäki, P., Veijola, J., Jones, P. B., Murray, G. K., Koponen, H., Tienari, P., Miettunen, J., Tanskanen, P., Wahlberg, K.-E., Koskinen, J., Lauronen, E. in Isohanni, M. (2005). Predictors of schizophrenia—a review. British Medical Bulletin, 73 in 74, 1-15.

Mangalore, R., Knapp, M. in Jenkins, R. (2007). Income-related inequality in mental health in Britain: the concentration index approach. Psychological Medicine, 37, 1037-1045.

Marušič, A. in Zorko, M. (2003). Slovenski samomor skozi prostor in čas. V A. Marušič in S. Roškar (Ur.), Slovenija s samomorom ali brez (str. 10-20). Ljubljana: DZS.

Osofsky, J. D. (1995). The effects of exposure to violence on young children. American Psychologist, 50, 782-788.

Pearlin, L. in Johnson (1977). Marital status, fife-strains and depression. American Sociological Review, 42, 704-715.

Taylor, S. E. in Repetti, R. L. (1997). Health psychology: What is an unhealthy environment and how does it get under the skin? Annual Review of Psychology, 48, 411-447.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

2 komentarjev 8.03.2010


 

Marec 2010
P T S Č P S N
« Feb   Maj »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv