Arhiv za Januar, 2012

V Prekmurju se bodo morali naučiti ponuditi še kaj več kot terme in gibanico

Lani v zimskem času sva se z dragim odpravila na Kras, uživala, odlično jedla, pila in si marsikaj ogledala. Letos sva želela to ponoviti v Prekmurju. Rezervirala sva sobo v Hotelu Štrk, ki naj bi imel 4 zvezdice in ves dan odprto recepcijo. Ko sva prišla v hotel je bila recepcija prazna. Na steni je bil obešen list z dvema telelefonskima številkama, na kateri lahko v takšnem primeru kličeš. Kličeva prvo, se nihče ne javi. Kličeva drugo in po nekaj časa le pride ga., malo nezainteresirana, ki nama da ključe od sobe. In pozabi na v ponudbi obljubljeno pijačo dobrodošlice. Prideva v sobo in močno smrdi po kanalizaciji, tako da sva jo morala najprej več kot pol ure zračiti, da je neprijeten vonj izginil. Glede na to, da se nato (vsaj v takšnem obsegu) v dveh dneh ni več vrnil, je očitno čistilka pozabila prezračiti preden sva prišla. Jacuzzi v hotelu je bil daleč vstran od higienskih standardov in prav tako ni imel najboljšega vonja. Večerja in zajtrk sta bila solidna, predvsem sladici pri večerji sta bili odlični (čeprav načeloma ne maram maka, sta se mi zdela tako prekmurska gibanica kot tudi makov zavitek, odlična). Nasploh se zdi, da pri Lovenjaku bistveno bolj obvladajo svojo gostilno kot hotel. V gostilni so namreč prijazni, prekmurske jedi so odlične in ja, celo zmenijo se za gostovo počutje. V hotelu pa so dosegli višek, ko sem želela nekaj nasvetov glede izleta po Goričkem (tudi te so obljubljali v ponudbi, celo s pisnim gradivom podkrepljene), pa ena receptorka ni imela pojma, kako se pride do česa, druga pa se ne zame ne za svojo sodelavko sploh ni zmenila. Ko sem nato rekla, da se vrnem kasneje, čez pol ure na recepciji spet ni bilo nikogar. In sva se odločila, da bova raje malo lutala, kot pa spet klicala nekoga po telefonu, ki za naju tako ni zainteresiran. Tako dezorganiziranega osebja kot tukaj namreč še nisem videla. Edini čas, ko so dejansko bili vsaj blizu recepcije, je bilo pri zajtrku, ko so se naokoli sukale 3 različne delavke, pa se nobena ni kaj preveč zmenila za goste, pri čemer so dokaj brezdelno lutale sem in tja.

Šla sva torej raziskovati Prekmurje. Vreme je bilo za ta čas fantastično – sončno, skoraj brez oblačka, povsod kamor sva šla pa (kljub temu, da je bil vikend) vse zaprto – Grad Grad zaprt, Rotunda v Selu zaprta, cerkev v Bogojini zaprta, vsi objekti na otoku ljubezni zaprti (in to kljub temu, da je trgovina obljubljala, da je odprta vse dni!!). In to je škoda predvsem za domačine, saj so bili povsod kamor sva prišla vsaj še kakšni turisti. Pa bi se ja našlo kakšno turistično društvo, ki bi bilo pripravljeno nekaj ur med vikendom dežurati pri največjih znamenitostih ali pač ne? Zagotovo bi večina turistov z veseljem dala kakšen evro ali dva za vstopnino, morda še kupila kak spominek … Tako pa pravzaprav nimaš za narediti kaj drugega kot poslikati stvari od zunaj, se malo sprehoditi naokoli in iti naprej.

Čeprav obljubljajo, da so odprti vsak dan, sva ostala za zaprtimi vrati.

No in kot da razočaranj še ni bilo dovolj, je prišel še Rajh. Poskušala sva najti kakšno res dobro gostilno v Prekmurju in povsod, kjer sva brala, so izpostavljali Rajha. Torej sva se odpravila tja. Pa se morda raje ne bi in bi kje pojedla kaj bolj preprostega, a preverjenega. Pri Rajhu se namreč očitno splača jesti samo hladne jedi. Narezek na začetku in sladica na koncu sta bila namreč odlična. TOPLA predjed, juha in glava jed, pa so vse tri po vrsti bile premrzle. Sploh za toplo predjed bi v najboljšem primeru lahko rekli, da je bila mlačna. In gostilna, ki, vsaj sodeč po jedilniku (in tudi cenah, ki so za Prekmurje visoke), želi biti nekaj več, si ne bi smela dovoliti, da postreže jedi, ki so daleč od toplega ali morda bolj nazorno povedano – pri topli predjedi je bil najbolj topel del jedi krožnik.

Lepo, že lepo, žal pa ne tudi toplo, bi lahko rekli za hrano pri Rajhu.

No in tako se je zaključila najina pot po Prekmurju. Pokrajina iz katere prihaja nekaj najbolj gostoljubnih in prijaznih ljudi, ki sem jih kdaj spoznala, z izjemo term, vsaj pozimi, ne zna ponuditi praktično nič. Je lepo, ampak to je tudi vse. V Prekmurje se torej vračava le še na obiske k prijateljem.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 19.01.2012


 

Januar 2012
P T S Č P S N
« Dec   Feb »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv