Arhiv za Februar, 2012

Delo naše vsakdanje

Dijaki se mi pogosto pritožujejo, koliko morajo delati za šolo. Da delajo za šolo cele dneve. Ko pa naredimo podroben pregled, se izkaže, da večina dijakov dnevno (po pouku) za šolo ne dela več kot eno uro. Potem jim še rečem, da naj uživajo, ker v službi bodo delali več, sploh če bodo želeli tudi “več” zaslužiti. Pa me začudeno pogledajo in rečejo, da to pa ne. Da to ni mogoče. In skomignem z rameni in si mislim svoje.

Ker dejstvo je, da v srednji šoli NI več dela kot v neki povprečni službi. Morda je več dela na fakulteti, a to je seveda odvisno od tega, kateri študij izbereš in delo na fakulteti je seveda bolj “sezonske” narave (večino leta delaš bolj malo, potem pa mesec ali dva trpiš kristusove muke).

Pa da se vrnemo k bistvu – v srednji šoli sem prav za šolo delala malo, veliko časa sem delala za razne krožke in tekmovanja, a to je prostovoljno. V srednji šoli sem za vikend imela čas in energijo iti ven, priti domov sredi noči in potem pol dneva prespati. Zdaj pa sem v službi in čeprav sem v tako slavljeni javni službi v šolstvu (kjer itak ne delamo nič) pogosto za vikend delam. Delam ob popoldnevih, ko so konference, roditeljski sestanki, govorilne ure, projektni sestanki. Priznam, nisem si mislila, da se mi bo v šolstvu dogajalo, da se bom v službi od sedmih do sedmih. Pa se mi in ne tako zelo redko. Potem za vikend in ob večerih delam priprave, popravljam teste, celo sestavljam pogodbe (ja tudi to). In počitnice – lani sem izkoristila svoj dopust – niti dneva več. Večino počitnic pa počnem stvari za katere med poukom ni časa. In to je opevano delo v javni upravi.

Če pogledam prijatelje v zasebnem sektorju v večini delajo še več in z manj dopusta (oni torej dopusta niti izkoristijo ne). Zakaj? Zase. Delajo za ne bistveno višje plače in pogosto cele dneve. Da so ves čas dosegljivi svojim strankam. Ampak na ta način se da preživeti in živeti normalno, z nekim solidnim standardom. Drugače je najbrž težko. Tudi ne bi želela delati v službi, kjer sem osem ur na dan za tekočim trakom ali mizo, potem pa se moja vpletenost v delovni proces konča. Želim biti v službi (in velik del moje generacije se bo verjetno strinjal), kjer sem lahko na koncu meseca tudi ponosna na to kaj počnem in kaj mi uspe narediti. Če gledam svoje sovrstnike prihajamo iz sredjih šol in fakultet s številnimi izkušnjami z raznoraznimi projekti, dejavnostmi, kjer smo sodelovali, ki smo jih vodili. Pametni delodajalci to izkoristijo in tam smo pripravljeni ostati tudi potem, ko ura odbije tri.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

2 komentarjev 21.02.2012

Varuh otrokovih dolžnosti

Varuh otrokovih dolžnosti avtorjev Marka Juharta in Simone Levc je sicer dobrodošla novost na slovenskem knjižnem trgu prepolnih vzgojnih priročnikov iz tujine, a žal je celoten (vsebinski in oblikovni) vtis malce nedodelan. Ob obljubljenih 190 strani sem pač pričakovala nekoliko več. Kot prvo razočara kvaliteta platnic (vem, sem pikolovska), saj se začnejo ušesa na platnicah delati še preden odpreš knjigo (celo Pinguinove knjige za 1 euro imajo boljše platnica). Notranjost je slabo oblikovana, z bistveno prevelikimi črkami, spregledanimi dvojnimi presledki med besedami in dvoje izpuščenimi vrsticami med nekaterimi odstavki brez posebnega smisla. Čeprav knjige seveda berem zaradi njihovega sporočila in ne zunanjosti, me vendarle razočara, ko vidim takšno površnost, ki kaže le malo spoštovanja do bralca (vse skupaj še najbolj spominja na učbenike s faksa, za katere smo pač vedeli, da so predvsem učno gradivo in da je na račun slabega dizajna, vsaj knjiga poceni).

Potem pa k vsebini. Knjiga se lepo bere, zelo hitro tečejo oči po besedilu. Veliko zabavnih domislic je v njej, veliko dobrih citatov se da izpisati. Vendar na koncu te pusti malo praznega, z enim velikim vprašajem nad glavo. Pa ne zato, ker bi se spraševal, kaj bom zdaj s svojim otrokom, ampak ker se sprašuješ, kaj sem sploh prebral. Del problema je po mojem mnenju v slabi členitvi besedila, del v tem, da skozi posamezne teme avtorja tako hitita, da je za bralca pač prehitro in premalo poglobljeno. Mestoma knjiga deluje bolj kot skupek izsekov iz predavanjaj kot pa da je bila pisana z namenom bralca, ki jo bo prebral, nato pa v njej vedn0 znova iskal poglavja, ki jih v tistem trenutku potrebuje. Žal, zamisli ki nam jih avtorja želita posredovati so namreč prave, celo odlične. Izvedba pa ne tako.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 4.02.2012


 

Februar 2012
P T S Č P S N
« Jan   Mar »
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
272829  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv