Arhiv za Marec, 2012

Daleč od Ljubljane …

Med študijem sem živela v Ljubljani in uživala vse študentske radosti, ki jih mesto nudi. Pa ne govorimo samo o zabavah, pač pa tudi o strokovnih predavanjih, gledališčih, … Potem sem šla nazaj v Maribor, delno zato, ker sem dobila službo tam (prošnje sem namreč pošiljala tako v Maribor kot v Ljubljano) delno, ker sem se želela vrniti, ker je moja družina in večina prijateljev vendarle na Štajerskem koncu.

A čeprav je Maribor drugo največje slovensko mesto, se včasih človek počuti oddaljen od civilizacije. Naprem trem ljubljanskim imamo tukaj le eno gledališče, pa še v tem se v predstavah ves čas ponavljajo isti ljudje, pogosto neprimerni za vloge, ki jih igrajo, in tudi spored je bistveno manj zanimiv kot v Ljubljani. Nočno življenje je zelo skromno, omejeno na peščico lokalov, pa še to moraš izbrati pravi dan, sicer je vse prazno.

Kar je zame najbolj moteče pa so zelo omejene možnosti izobraževanja. Maribor sicer ima svojo univerzo, a recimo nima doktorskega študija psihologije. To pomeni, da bi se morala na študij voziti v Ljubljano. Kar za nekoga iz MB pomeni bistveno višje stroške in veliko porabo časa v primerjavi z nekom iz Ljubljane. Samo bencin bi stal vsaj 100 eur mesečno (to je 1000 eur letno), da ne govorimo o tem, da bi bilo treba še eno noč prespati v Ljubljani. Potem bi verjetno morala v petek bolj zgodaj iz službe – in posledično ostale dni delati dlje. Tak sistem sem preizkušala lani, takrat s predavanji v torek. Ker so se predavanja začela ob 13.00, sem iz službe morala ob 11.00. Nekdo iz Lj je recimo šel iz službe šele ob 12.30. To pa je kar bistvena razlika. Ker so se predavanja končevala okrog 18. ure, sem domov prihajala okrog osme. Ne samo doktorski študij, tudi vsa izobraževanja za različne psihoterapevtske smeri so v Ljubljani. In vsaka takšna stvar terja ogromno energije, ker v službi je pač potrebno oddelati določeno število ur.

In v tej nedostopnosti izobraževanj (ali vsaj bistvenem otežkočenju) vidim problem življenja izven Ljubljane. Ker dejansko je vložek energije in denarja za vse “okoličane” bistveno višji.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

3 komentarjev 11.03.2012

Tine Mihelič: Julijske Alpe. Bohinjske gore.

Tine Mihelič je avtor števlnih planinskih in plezalnih vodnikov. Med njimi zagotovo izstopa priročnik, posvečen goram, ki so mu bile na nek način najbližje, saj je pod njihovimi vrhovi odraščal – vodnik po Bohinjskih gorah. Avtor nas v knjigi vabi, da Bohinj in vrhove okoli njega ne le obiščemo, pač pa postanemo njihovi ljubitelji in poznavalci, varuhi in zaščitniki njihovih lepot. »Spoznati Bohinj pomeni dolgoletno iskanje in odkrivanje vedno novih skrivnosti. To pomeni tudi nenehno bogatenje. Ni res, da je zlatorog skril ves svoj zaklad med sive pečine Bogatina. V resnici jih je raztresel vse naokoli.«

Zlatorog je raj raztresel povsod naokrog. (Pogled z Viševnika na Triglav)

Vodnik nas najprej na kratko pouči o Bohinju, zgodovini gorništva v teh krajih, varstvu narave, pravilih obnašanja v TNP, kulturnih in zgodovinskih spomenikih ter planinskih postojankah. Šele nato nas povabi na izlet. Najprej na sprehode, nato na razglede, na izlete, pa na visokogorske ture, prečenja in za konec še na očak Triglav.

Sprehodi nas vabijo na bolj ravninske, manj naporne, krajše ture, ki jih zmore tudi športno opremljen turist – na sprehod okoli Bohinjskega jezera, v dolino Voje, kjer se boste sprehodili ob čudovitih koritih Mostnice, do Bohinjskih slapov, med katerimi je največji in najbolj opevan slap Savica (še Prešeren ga je opeval v Krstu pri Savici), a so tudi drugi zanimivi in vredni obiska.

Slap Savica

V sklopu Razgledi nas vodnik vodi na različna, v večini lahko dostopna sredogorska razgledišča, s katerih se odpirajo čudoviti razgledi v dolino, pa tudi na okoliške vršace. Ker bomo na teh izletih v večini premagali kar nekaj višinskih metrov, je potrebna malo boljša oprema. Kam nas bodo vodile razgledne poti? Na Rudnico, včasih bogato z železom, na to »bogastvo« danes spominja samo še ime, pa na Vogel, kamor se večina turistov poda z gondolo, a če sledimo vodniku, bomo šli peš, odpelje nas tudi na Vodnikov razglednik, najkrajši (15 min) izlet v vodniku, ki ponudi izjemen pogled na Bohinjsko dolino ter nazadnje še na Galetovec, manj znano vzpetino na robu pokljuške planote.

Če se na razglednikih nismo povzpeli bistveno višje od 1 500 m, nas avtor v sklopu izletov popelje višje. Začnemo se vzpenjati tudi nad 1 500 metrov, v svet, kjer »se steza vije po gozdu, a se drevesa redčijo. Kjer je vedno več goličav, s katerih visoko nad seboj opazujemo bohinjske velikane. Pojavljajo se prve pečine, v razpokah med njimi pa nas pozdravljajo pisane znanilke gorskih višav.« Pot nas vodi na bohinjske planine, na Pokljuko, v kraljestvo zlatoroga na Komno in do najnižje ležečega Triglavskega jezera – Črnega jezera.

Nato se odpravimo na visokogorske ture. Opremili se bomo temu primerno – obuli v dobro gorsko ubovalo, tudi poleti v nahrbtnik spakirali rokavice in kapo … Poti nas bodo pripeljale na Ratitovec, na Črno prst, Rodico, Bogatin, Pršivec, Viševnik. Tudi nekatera brezpotja, ki terjajo nekaj plezalskih spretnosti, so se znašla v tej kategoriji: Raskovec, Kuk, Plaski Vogel, Jezerski Stog, Vernar …

Nato nam avtor predlaga še nekaj prečenj – z Rodice na Črno prst, pa po spodnjebohinjskih dvatisočakih (Bogatin – Mahavšček – Vrh Škrli – Kser – Kuk – Zeleni vrh – Podrta gora – Vrh nad Škrbino), po vrhovih okoli Konjščice. Čisto za konec pa ponudi še opisa dveh pristopov na naš najvišji vrh – Triglav.

Velika prednost vodnika je, da ga je pisal domačin, nekdo, ki je z bohinjskimi gorami odraščal. Tako nas postopno – od najlažjih do najtežjih izletov, popelje po Bohinju in okolici, nam predstavi skrite kotičke, ki jih sami verjetno ne bi odkrili, in vrhove, ki so prav tako zahtevni in zanimivi kot njihovi bolj znani in obljudeni bratje in sestre, pa jih morda včasih zanemarjamo. Vsekakor pa bo med 50 opisanimi cilji vsak lahko našel kakšnega zase.

  • Share/Bookmark
  • Share/Bookmark

Dodaj komentar 10.03.2012


 

Marec 2012
P T S Č P S N
« Feb   Apr »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  

Kategorije

174

Povezave

Arhiv